Danes ob 21. uri bo ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore vse verne Slovence, posebej še bolne z virusom covid-19, zdravstveno osebje, državne voditelje in druge, ki pomagajo v času epidemije, posvetil Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Pridružite se prenosu na Aleteia.si.
Preberite še:
Ob 21. uri: nadškof Zore bo Slovenijo posvetil Jezusovemu in Marijinemu srcu
Kaj to pomeni?
Cerkev pravi, da je izročitev Mariji najodličnejša oblika češčenja Božje Matere in po njej Jezusu. Marija nas namreč vedno vodi h Kristusu.
Posvetiti se Marijinemu oziroma Jezusovemu srcu na neki način pomeni predajo. Predajo v smislu, da se zavem, da sam ne zmorem skozi to življenje in da želim zato združiti svoje srce z Marijinim in Jezusovim. Da se odpovem svoji volji in se predam Gospodovi, saj vem, da ima on najboljše načrte zame. Da se dam na razpolago Gospodu, da “umrem sebi” in živim za Boga in za druge. To seveda tudi pomeni, da se odpovem vsemu, kar ni Jezusovo – torej grehu.
Jezusovo in Marijino Srce
Temelj za češčenje Jezusovega Srca imamo že v Svetem pismu. Posebej zgovorna sta dva odlomka iz Janezovega evangelija. Najprej je to gesta Janeza, ljubljenega učenca, ki je naslonil svojo glavo na Jezusovo srčno stran med zadnjo večerjo (Jn 13,23). Drugi odlomek pa je s Kalvarije, kjer je vojak s sulico križanemu Jezusu prebodel stran “in pritekli sta kri in voda” (Jn 19,34).
Preberite še:
Kako je italijanski duhovnik Jezusa ponesel med ljudi
Prav tako najdemo v Svetem pismu globoko simboliko Marijinega Srca, predvsem v Lukovem evangeliju, ki še posebej natančno izriše Marijino podobo. “Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu,” (Lk 2,19).
Pomenljiva pa je tudi napoved starčka Simeona, ki se uresniči pod križem. “Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src,” (Lk 2,34-35).
Srce predstavlja središče človeka, iz katerega izvira življenje, hkrati je tudi znamenje, simbol ljubezni. Marijino in Jezusovo Srce sta globoko medsebojno povezana, saj je bila Marija Jezusova mati; ker pa je Marija tudi naša mati in Jezus naš brat, je tudi naše srce tesno povezano z njunima srcema.
Preberite še:
Ali veste, kje stoji najvišji Jezusov kip?
Kaj pomeni posvetiti se?
Za osebno posvetitev je potrebno, da se odpovemo grehu in vsemu, kar nas nagiba h grešnim dejanjem. Ob tem se spomnimo krstnih zaobljub, ko so nas naši starši posvetili nebeškemu Očetu.
Pred vsako posvetitvijo se priporoča branje Svetega pisma, molitev ali premišljevanje litanij Srca Jezusovega.
Kakšne “posledice” ima posvetitev?
Posvetitev ima in mora imeti posledice v našem vsakdanjem verskem življenju. Oblečemo namreč novega človeka, kot bi rekel sv. Pavel. Želimo, da nas Sveti Duh prerodi. Posvetitev lahko večkrat ponavljamo.
Gospod nas prenavlja prek branja Božje besede, prejemanja zakramentov, dobrih del in skrbi za bližnjega … Zato je posvetitev tudi obljuba, da bomo tem stvarem posvečali več časa.
Preberite še:
Marija s Kureščka naroča: “Ostanite zvesti obljubam!”
Posvetitev v zgodovini Slovencev
Skozi zgodovino so se mnogi narodi, še posebej v časih težkih preizkušenj in bolezni, izročali Božjemu varstvu. Škof Gregorij Rožman je leta 1943 v ljubljanski stolnici pred podobo Marije Pomagaj z Brezij posvetil Marijinemu Brezmadežnemu Srcu ljubljansko škofijo in ves slovenski narod.
Dan pred tem je bos in s križem v roki poromal na Rakovnik v Ljubljani. Tam se je zbralo več kot 25.000 ljudi.
Poseben dan je bil tudi 15. avgust 1992, ko smo se Slovenci na praznik Marijinega vnebovzetja posvetili Mariji v zahvalo za samostojnost in neodvisnost našega naroda ter se izročili v njeno varstvo.
Preberite še:
Ameriški vojaški pevski zbor se je poklonil Slovencem
Preberite še:
“Jezusu se nikamor ne mudi. On je vedno ob pravem času na pravem mestu”
Preberite še:
Svetniki, ki so morali živeti brez evharistije
