Po izobrazbi je Benjamin Siter teolog in filozof. V življenju pa je bistveno več kot le to: eden od motorjev gibanja Družina in Življenje, raziskovalec medosebnih, zakonskih in družinskih odnosov, predavatelj, poznavalec in razlagalec Svetega pisma, ki se nenehno sprašuje, kaj vse mu še manjka do izpopolnitve poslanstva. V prvi vrsti pa je Benjamin seveda mož in oče štirih otrok.
Služba, žena, otroci, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Dobra izbira besede. Krmarim tako, med Scilo in Karibdo. 🙂 Moram priznati, da ne vedno prav dobro. Predvsem velikokrat pride do neskladij med željami in zmožnostmi. Spomnim se, kako sem si včasih prav “na silo” vzel čas zase, žena pa je doma trpela. In to ni bilo v redu. Potem sem zapadel v drugo skrajnost in si nekaj časa namenoma nisem nič privoščil. Tudi to ni bilo v redu, ker sem potem trpel jaz. In svoje frustracije stresal nad družino. Potem smo trpeli vsi.
Preberite še:
Exodus 90, trimesečni “fitnes” za duha in telo
Glede službe je nekaj, česar se še nisem naučil, predvsem to, kako jo popoldne, ko sem doma z otroki, odklopiti. Zadnje čase mi to sicer nekoliko bolje uspeva. Tudi kakšen telefon že odzvoni v prazno, pa zaradi tega ni konec sveta.
Ker ima Saša popoldansko delo v glasbeni šoli, to pomeni, da sem ob popoldnevih tudi taksist večjih treh deklet do različnih dejavnosti, obenem pa naj bi igral vlogo “nadzornega” pri domačih nalogah in učenju. Hm. Jaz pravim, da atiji nismo ustvarjeni za to. 🙂 Tako ali tako je današnja šola narejena preveč po meri deklet.
Zaradi tega specifičnega urnika je skupnega časa z družino res precej malo. Razen ob počitnicah, kot so te dni. Takrat se naužijemo družbe drug drugega za naprej in nazaj. V dobrem in slabem. 🙂
Preberite še:
“Dedce je treba spraviti blizu mej njihovih zmogljivosti”
Kako razvajate svojo ženo?
Moja žena je “nora” na masaže in imam kar srečo, da mi gredo te kar dobro od rok. 🙂 Včasih jo razvajam že s tem, da jo poslušam, sicer pa gotovo čisto premalo. Ravno včeraj sva sanjarila o vikendu v kakšnih toplicah. Na to bo treba še nekoliko počakati. Za kakšne priložnostne rožice pa se res večkrat najde čas. Aja, pa še to! Pravkar smo prenovili dnevno sobo. Na njeno željo in veselje. Štirje nanosi barvanja ladijskega poda – vendar po stropu. Če to ni razvajanje, pa tudi ne vem …
Preberite še:
“Ključe od vrat razveze sva vrgla stran. Iz vsakega konflikta izhajava močnejša”
Kje in kdaj sta bila na prvem ter na do zdaj zadnjem zmenku?
Prvi zmenek? Nikoli ga ne bom pozabil. Bilo je septembra davnega leta 1997, ko sem moral “nujno” po šolske knjige v Ljubljano, kjer je bila v legendarnem DIC-u moja čisto sveža simpatija iz Zagorja. In sva šla na kavo s smetano v Makalonco ob Ljubljanico. Nazaj grede sva se prvič prijela za roke.
Zadnji pa je bil – kako stereotipno – kinozmenek na letošnje valentinovo. Pri DiŽ-u sicer rečemo, da kino ni pravi zmenek, ker se na njem ne pogovarjava. Ampak če nama je kino obema všeč, zakaj pa ne?
O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Da se moški nikoli ne spremeni. Ni res. Jaz se spreminjam. Sicer zelooo počasi in zelo mukoma, ampak ko z leti vse bolj dovoljujem Bogu, da deluje v meni, se sčasoma rušijo moji zidovi samozadostnosti, strahov, negotovosti, pa tudi lenobe, uživaštva in egoizma. Počasi, pravim. In le, če Bogu čisto vsak dan znova v svojem času, posvečenem posebej Njemu, dovolim, da deluje od znotraj navzven. Sicer ni iz tega nič.
To ni naraven in samoumeven proces. Naraven proces – brez truda in dela na sebi – vodi ravno v nasprotno smer.
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Če sprašujete po osebnih konjičkih, imam kar dva. Vožnja s čudovito obnovljeno Citroënovo “žabo” po Krasu ter po toskanskem in francoskem podeželju je eden, drugi pa je surfanje. Kot si lahko mislite, se trenutno v resnici ne dogaja nič od tega. Od prvega me ločuje nekaj deset tisoč evrov, od drugega nekoliko bolj zdrava hrbtenica, od obeh pa več časa.
Imam pa najboljši približek zgoraj omenjenemu. Kratek pobeg čez drn in strn po gozdu. V tem sem užival že kot otrok, ko me je v samokolnici po gozdu vozila moja prababica. In branje. Za okroglo obletnico sem dobil čudovito darilo – počivalnik, kjer zdaj berem, berem in berem. Po dolgem času sem končal trilogijo romanov Brez očeta, Brez matere in Brez otrok. Zelo priporočam!
Preberite še:
Postni čas ni trening v hujšanju ali nizanje mojih zmag, ampak …
Očetovstvo me izpolnjuje, ker … ?
… ni lepšega, kot če se k tebi stisne najstnica in ti reče, da si najboljši ati na svetu. Seveda pol ure po tistem, ko si bil najslabši. 🙂 In ker ni lepšega kot opazovati otroka, ko začenja izgovarjati prve besede, ko ti s kretnjo pokaže, da moraš sesti poleg njega in se z njim igrati z “brrrm, brrrm”. In ker veš, da si s tem, ko si jih sprejel, sodeloval v Božjem načrtu za človeštvo, s tem pa odprl neskončno možnosti za prihodnost, o katerih se ti v tem trenutku še niti ne sanja.
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Zavedanja, da je Bog Bog in da mi to nismo. To je prva in glavna stvar, ki pa bi nam zagotovo prišla prav vsaj na tri načine. Prvič: ne bi se sekirali zaradi vseh stvari, ki se nam zgodijo ali ne. Drugič: nehali bi se sami igrati Boga v življenju drugih ljudi in bi jim dovolili, da živijo svoje življenje. To bi bila odlična popotnica tudi za naše medsebojne odnose.
Preberite še:
Ko je obležal, mu je bil “Bog bližje kot kadarkoli”
In tretjič: naše življenje bi imelo smisel in namen, ki ni omejen samo na tukaj in zdaj in tudi ne samo na materialno. Naše obzorje in osredotočenost bi se nam tako bistveno odprla. Ne bi gledali le nase in tudi ne le na trenutno ugodje, ki je sicer “bog” sedanjega časa – ampak bi znali v nekem pogumu sprejemati odločitve z dolgoročnejšo perspektivo, ki bi bila osredotočena tudi na druge. No, tega nam manjka.
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Bilo jih je kar nekaj. Skorajšnja izguba prvorojenke v nosečnosti, operacija hrbtenice pri tridesetih ter trenutek, ko sem si s “cirkularjem” odsekal palec. Gotovo sta me prvi dve preizkušnji spomnili na to, kakšen dar je življenje in kako je krhko. Krožna žaga pa me je naučila, da nekatere stvari pač niso za filozofe in teologe. 🙂
Preberite še:
Od materinskega doma do mikrofona: “Hvaležen za vse dobre ljudi”
S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Predvsem z branjem Svetega pisma. Zadnje leto in še nekoliko več je to v okviru Exodusa 90, nad katerim sem zares navdušen. Po začetnem 90-dnevnem obdobju podaljšanega posta imaš namreč s skupino mož možnost nadaljevati po triletnem programu, kjer skupaj premišljujemo ob svetopisemskih knjigah.
To smo počeli vse lansko leto do letošnjega januarja, ko nas je kar nekaj iz skupine prevzelo vsak svojo skupino za novo obdobje 90-dnevnega Exodusa. Všeč mi je tudi, kako ta program osmišlja zakramente, predvsem spoved in evharistijo, ki ju tudi sam na novo in globlje doživljam. Učim se tudi tega, da mi je tudi žena – in vse njene spodbude – dana od Boga. No, to pa je že taka čisto prava, življenjska duhovnost. 🙂
Ste ena gonilnih sil gibanja Družina in Življenje? “Le” služba ali …?
Na žalost moje žene ni le služba. 🙂 Šala. Res je. Ni le služba, ki bi je bilo ob prihodu domov konec. Za to je delno kriva moja narava, delno pa narava dela, ki ni statično in že utečeno, pač pa zahteva nenehno tuhtanje, kje so še kakšne priložnosti za izboljšavo, s čim lahko še bolje nagovorimo še več zakoncev. Veliko je še ljudi, ki potrebujejo izboljšanje odnosov.
Vaša največja osebna in družinska želja oziroma cilj za prihodnost?
Odvisno, o kateri prihodnosti govoriva. Največja želja in cilj zame in za mojo družino – in upam še za mnogo drugih – je, da bi dosegli svetost. Da bi skupaj preživeli večnost z Bogom. In da bi znali v tem življenju pogumno živeti s tem ciljem pred očmi. Vse drugo je drugotnega pomena.
Preberite še:
Najlepša svetniška imena za deklice in dečke, rojene v postnem času
Preberite še:
40 dni brez alkohola: Zakaj bi izbrali alkohol, če lahko izberemo lepše odnose?
Preberite še:
10 super idej za postni čas
