Gasilec, glasbenik, animator, sodelavec Karitas in še marsikaj je Luka Oven. Dolenjec priskoči na pomoč, kjer se pojavi potreba, če le zmore. Tudi zato, ker tudi njemu ni bilo vselej postlano z rožicami.
1. Služba, prostovoljstvo, dekle, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Biti sodelavec Karitas je včasih tudi prostovoljstvo 🙂 Ker delam z mladimi, je delavnik zelo razgiban: popoldnevi, večeri in vikendi so velikokrat zasedeni. Aktiven sem tudi v gasilstvu, kjer poleg operativnih dejavnosti skrbim tudi za mladino, ter na številnih drugih področjih. Če imam le čas, se vedno odzovem na prošnjo za pomoč. Ni mi težko, ker sem rad dejaven in v pogonu. Življenje bom izkoristil 100-odstotno. Si pa vzamem tudi čas zase. Takrat sem najraje doma in spim. 🙂
Preberite še:
Klic dobrote 2019: Vsako človeško srce je poklicano k dobroti
2. Kako razvajate svojo drago?
Za razvajanje si občasno privoščiva večerjo ali obisk koncerta. Sicer pa nisem ljubitelj dragih daril, več mi pomenijo osebna darila in manjša vsakdanja dejanja ljubezni.
3. Kje in kdaj sta bila na prvem ter na do zdaj zadnjem zmenku?
Oba sva velika ljubitelja skupine Tabu. Njihov koncert je bil najin prvi zmenek, ki se je zgodil nepričakovano. Na koncert sva namreč prišla kot prijatelja, odšla pa kot par. Na koncertu je namreč preskočilo, kar se je med nama pletlo že dlje časa. Na zadnjem zmenku sva bila na Gorenjskem. Obiskala sva Kranjsko Goro in pomalicala dobre kruhke v bližini Kranja.
Preberite še:
“Občutek, da nekomu pomagaš, je najboljši”
4. O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Čustva. Zagotovo lahko rečem, da sem čustven moški in to tudi pokažem. Predvsem se me dotaknejo zgodbe ljudi, ki jim v življenju ni lahko. S takimi zgodbami se na Karitas redno srečujemo.
5. Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Rad pojem. Ko sem bil še animator na oratoriju, smo s soanimatorji oblikovali bend Pulse in začeli vaditi in nastopati. Ne izvajamo sicer samo cerkvene glasbe, ampak smo zavili tudi v smer pop rocka in jugo rocka, imamo pa srečo, da nas župnik podpira na glasbenem področju, nudi pa nam tudi prostor v župnišču, kjer lahko vadimo, se družimo in pišemo nove pesmi. V tem preprosto uživam.
Preberite še:
Oče mora biti tudi zoprn, ker pri otrocih ne zbira všečkov
6. Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Na svetu gotovo manjkajo več kot tri stvari. Ljudje smo zapletena bitja, svet, v katerem živimo, pa še bolj. Bilo bi čudovito, če bi lahko na hitro odpravili vse probleme, trpljenje, nesreče, žal pa ne gre tako. Če bi že moral izbrati tri, bi najprej izbral poslušanje, čeprav imamo veliko povedati, pogovor, četudi imamo drugačna mnenja, in sočutje namesto obsojanja.
7. Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Že zelo mlad sem izgubil očeta. Sledilo je mnogo preizkušenj, selitev, iskanj doma. Vse to me je naredilo takšnega, kot sem. Takrat sem se tudi prvič srečal s Karitas, in sicer v materinskem domu, z mamo nama namreč v tistih časih ni bilo lahko. Sem pa hvaležen za vse dobre ljudi, ki so nama takrat pomagali. Pa tudi sicer imam veliko srečo, da imam super mamo, ki vedno ohranja upanje, da obstaja pot iz še tako težkega položaja, in jo tudi najde. Obenem je tudi zelo velik zgled vere.
Preberite še:
Pornografijo dečkom, lepotno industrijo deklicam?
8. S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Kadar sem pred težkimi preizkušnjami ali kadar vidim, da potrebujem malo duhovne spodbude, se najprej zahvalim Bogu za to, da sploh sem. In skozi dan še za vse druge stvari v življenju. Že to je velika duhovna napolnitev. Sicer pa se rad odpravim v hribe in poskušam uživati že med potjo, čeprav imam “srečo”, da ponavadi dežuje. 🙂
Preberite še:
Kaj moramo vedeti o črnem petku
9. Vaša največja osebna in družinska želja ali cilj za prihodnost?
Rad bi delal z ljudmi. To me najbolj veseli. Pa še rima se. Upam, da bomo s sodelavci in prostovoljci na Karitas še naprej razvijali YoungCaritas – Karitas mladih v Sloveniji, želim pa si, da bi v naših programih ponudili tudi več prostora za mlade z manj priložnostmi. Glede družine pa si želim enoprostorca in veliko otrok. Kako pa bo, bomo pa še videli. 🙂
Preberite še:
Ali veste, kje stoji najvišji Jezusov kip?
Preberite še:
V šoli raka
Preberite še:
(Vsaj) 4 razlogi, zakaj obiskati letošnji Slovenski knjižni sejem
