Čokolado vsi poznamo po njeni okusnosti, a le malokdo ve, kdo jo je pripeljal v Evropo. Mož, po zaslugi katerega v Evropi uživamo to posebno živilo, ki ni le hranljivo, ampak tudi prava stvar za sladokusce, je Jerónimo de Aguilar. Bil je duhovnik, ne vemo pa zagotovo, ali je bil menih ali ne, saj različni viri navajajo različne podatke.
Preberite še:
8 uporabnih nasvetov, kako zmanjšati sladkor v prehrani
Čokolada
Rodil se je leta 1489 v Enciji (Sevilla, Španija). S kapitanom po imenu Vasco Núñez de Balboa se je vkrcal na ladjo proti današnji Indiji, da bi ustanovil mesto Santa María la Antigua de Darién v današnji Kolumbiji. Njihovo barko je zajel hud vihar in brodolomci so pristali na otoku Jamajka. Preživelo je le dvajset mož, med njimi Aguilar.
Možje so prišli v roke domorodcem iz rodu Majev. Gonzalo Guerrero, ki je bil med njimi, se je začel zelo zanimati za njihovo skupnost, se tam poročil in ustvaril družino. Čutil je tako močno pripadnost temu plemenu, da je osem let zatem zavrnil pomoč Hernána Cortésa, ki ga je prišel osvobodit, in raje ostal s “svojim” plemenom.
Zahvalil se mu je z besedami: “Imam že zdelan obraz in izrezljana ušesa. Kaj neki bi rekli Španci, če bi me videli priti takšnega? Pojdite v Božjem miru, saj vidite moje lepe otroke. Tiste zelene račune pa izročite meni, da jim jih bom odnesel in jim povedal, da mi jih pošiljajo moji bratje iz domovine.” S tem je mislil na odkupnino, ki jo je španski osvajalec ponujal Indijancem v zameno zanj.
Preberite še:
Namesto čokolade: devet načinov, kako do instantne sreče
Suženj Majev
Aguilarjeva pot je bila drugačna. Po brodolomu je ostal suženj plemena Majev. Brez dvoma mu je to pomagalo preživeti, se naučiti njihovega jezika in spoznavati njihove navade. Jemali so ga kot člana skupnosti. Ko jih je Hernán Cortés prišel iskat, je s seboj prinesel tudi “zelene kamne” (lahko da je bil malahit) kot odkupnino, da jih osvobodijo. Medtem ko se je Guerrero odločil ostati, je Aguilar dosegel, da ga je njegov gospodar odpustil. Celo pospremili so ga na srečanje s Cortésom.
Preberite še:
Dekle z Downovim sindromom, ki s piškoti spreminja svet
Prevajalec Hernána Cortésa
Tako je Jerónimo de Aguilar postal Cortésov prevajalec pri osvajanju Mehike. S svojim poznavanjem jezika Majev je uspešno vzpostavljal komunikacijo tudi z drugimi indijanskimi plemeni.
Čokolada prispe v Španijo
Zgodovinarji so enotni pri navajanju, da je bil Jerónimo de Aguilar tisti, ki je naročil, naj čokolado vključijo v pošiljko za Španijo.
Hernán Cortés je kakav poimenoval “sedež z mandlji”, poznal pa je tudi njegovo hranilno vrednost: “Tisti, ki ga zaužije, lahko potuje cel dan, ne da bi se utrudil ali občutil lakoto.”
Preberite še:
Če ješ smeti, telo postaja smetišče. In če s smetmi hraniš dušo?
Prvi so pošiljko prejeli v samostanu Monasterio de Piedra v provinci Zaragoza, ki so ga v 13. stoletju ustanovili cistercijani. Skupaj s kakavovimi zrni so prejeli tudi recept za kuhanje čokolade. Leta 1534 je čokolada prispela v Evropo.
Nova hrana je bila kmalu poznana po svoji energijski vrednosti in so jo uživali tudi v času posta.
Prvo knjigo o čokoladi napisali jezuiti
Kakšno stoletje zatem je bila izdana prva knjiga o čokoladi, ki so jo napisali jezuiti in je izšla v Mehiki leta 1609. Imenovala se je Knjiga, ki govori o čokoladi in je del gastronomske zgodovine, pripoveduje pa tudi o preizkušnjah, ki jih je preživel Jerónimo de Aguilar.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katja Tušek.
Preberite še:
Ob nosečnosti so ji odkrili še tumor: pravo veselje je Caterina doživela, ko je sprejela življenje
Preberite še:
Namesto da kličete inštruktorja. Koristne spletne aplikacije za vašega šolarja
Preberite še:
11 laži, ki si jih dopoveduje vsaka ženska
