Ana Nobili je svojo mladost preživela kot striptizeta in plesalka v nočnih klubih. Danes je redovnica in promotorka zrele, čiste ljubezni. Pripoveduje nam, kako je pristala v milanskih nočnih klubih in kaj se je zgodilo, da je pustila svoje nočno življenje ter oblekla habit.
Zakaj se lepa in mlada punca odloči za delo v nočnem klubu?
Razlogi so lahko različni. Jaz sem preprosto želela biti srečna. Ko sem bila stara trinajst let, so se starši ločili. Oče je pogosto pretepal mamo. Ranil jo je z besedami in udarci. Izživljal se je nad nami.
Mojega očeta nihče ni naučil ljubezni, zato je tudi ni mogel dati svojim otrokom, svoji družini. Ko sem odraščala, se je vse bolj poznalo tudi pomanjkanje očetove ljubezni. Ta čustvena praznina se ni z ničemer napolnjevala. Bila sem strašno sramežljiva. Nisem rada govorila, saj sem jecljala vsakič, ko sem odprla usta.
Preberite še:
Resnica o Mariji Magdaleni. Je bila res prostitutka?
Če vas danes gledamo na odru, to kar težko verjamemo, a se gotovo veliko mladih danes srečuje s podobnim trpljenjem, kot ste se vi v otroštvu.
Takrat sem mislila, da sem nihče. Da nisem nič vredna. Tudi v šoli me niso marali. Vrstniki so mi dali vedeti, da nisem nič vredna. Spoznala sem, da se moram vesti tako kot drugi, če hočem biti sprejeta.
Mamo sem prisilila, da mi je kupovala drage in modne obleke. Začela sem se ličiti in se spogledljivo obnašati, saj sem menila, da bom tako dobila vrstnice na svojo stran. Tudi to ni pomagalo. Začele so mi zavidati. Zanje sem bila preveč lepa. Postala sem nevarnost za njihove zveze. Spet sem ostala sama.
Prijateljice so bile ljubosumne, kako pa so se odzvali fantje?
Imela sem fanta, ki me je rade volje izkoristil za noč, podnevi pa sem bila zanj nepomembna. Ponoči sva bila skupaj, a čez dan sem bila osamljena. Ko sem začenjala razumeti, da me ne ljubi, temveč samo izkorišča, sem podivjala. Nehala sem funkcionirati čez dan in svoje življenje usmerila na noč.
Preberite še:
Prostitutke duhovniku: “Ali vaš Bog sploh obstaja?”
Preberite še:
Zakaj bi sodobna ženska sploh želela postati redovnica?
In to je bil začetek življenja v nočnih klubih?
Delala sem v nekaj milanskih barih, kjer je alkohol tekel v potokih. Zaradi vrste dela sem imela neomejene možnosti za spoznavanje novih fantov. Poznala sem tudi večino varnostnikov v mestu, zato sem imela prost vstop v večino klubov. Ob dveh sem nehala v službi in potem do jutra plesala v diskotekah.
Ste takrat našli svojo srečo?
Da, nočno življenje je ponujalo srečo, ki je prej nisem poznala. Sebi nisem bila všeč, a fantom sta bila všeč moje telo in ples. Telo in ples sta bili orodji, s katerima sem lovila in imela vedno nove moške. Opravila sem celo tečaj plesa, po katerem sem postala plesalka v predstavi. Začelo se je s televizijo, s šovbiznisom, postala sem prepoznavna in popularna. S skupino smo potovali po vsem svetu.
Zakaj ste torej modne obleke zamenjali za habit?
Kljub uspehom nočnega življenja sem se domov vsak dan vračala žalostna in umazana. Na svojem telesu nisem nikoli čutila nežnih in prijaznih dotikov; to so bili vedno nasilni dotiki, polni vzburjenja in strasti. To je še poglabljalo občutek osamljenosti in zniževalo mojo samopodobo. Potrebovala sem čustva, potrditev, nežnosti. Hrepenela sem po tem, da bi mi kdo povedal, da sem lepa, da je vame zaljubljen, a se to ni nikoli zgodilo.
Je bil to znak, da je treba nekaj spremeniti?
Ne nujno. Hudič me je imel v oblasti in delal z mano vse, kar je hotel. Živela sem kot zaslepljena. Dom je postal hotel. Srečevala sem mamo in brate, pa sploh nismo govorili. Eno uro pred odhodom od doma sem si delala mejkap. Vedno je bil močan in izrazit, ker si nisem bila všeč. Vedno, ko sem sedela pred ogledalom, je prišla mama in mi govorila o Jezusu. Upirala sem se in klela. Nekajkrat sem jo celo nadrla, da si nisem sama želela takega življenja. Mami ni obupala in je vsak večer zame hodila k sveti maši.
Preberite še:
“Redovnica ali televizijska voditeljica. Sem ista oseba. Sem Romana”
Preberite še:
Princesa, ki ruši vse okvirje: Lahko bi živela zaprta v gradu, a sem se odločila drugače
In prelomni trenutek?
Nekega dne me je ženski glas na ulici poklical po imenu. Začudila sem se. Ugotovila sem, da je mama mojo fotografijo dala svojim znankam, da bi zame molile. V Italiji je to običajno. Povabila me je na duhovno obnovo v Assisiju. Šla sem. Veliko mladih je bilo. Peli so in molili. Imeli so se fino, čeprav so bili trezni. Lepo je bilo, a ni bilo zame. Bogata sem bila, imela veliko fantov, prirejala sem zabave, zato to ni bilo mesto zame.
Šele po nekaj mesecih sem spet šla k sveti maši, kjer je duhovnik povedal, da Bog zelo ljubi osebo, ki je tukaj prvič. Začutila sem, da so to besede, ki tečejo naravnost v moje srce. Takrat je nekaj počilo. Stara sem bila 22 let, plesala sem ob drogu, v nedeljo pa sem hodila k maši. Pogosto sem plesala vse do jutranjih ur in vsem razlagala, da grem zjutraj k maši, ker me Bog ljubi. Ljudje so trkali na čelo, jaz pa sem tekla k prvi jutranji maši. Oboje me je tako veselilo. Veselje nočnega življenja in veselje, ki mi ga je dal Jezus.
Je bilo težko izbrati boljše veselje?
Med neko premišljevalno molitvijo se mi je Jezus dal začutiti posebej močno. Takrat sem se zadnjič vrnila k drogu in naslednji dan sem se odločila zaživeti drugače. Ko sem plesala ob drogu, so me vsi obravnavali kot prostitutko. Jezus mi je pomagal spoznati, da moje telo ni smet.
Dal mi je razumeti, da sem bila jaz tisti biser, po katerega najdenju želiš vse pustiti, ker se je nenadoma vse tako spremenilo. Všeč so mi moški parfumi, pa je Jezus dišal lepše kot vsi drugi. Dišal je po čistosti. Drugi moški so za nekaj svojega časa, kompliment in malo pozornosti v zameno hoteli moje telo. Jezus tega ni hotel.
Preberite še:
Zato ste pustili kariero in šli za Njim? Kar radikalna odločitev …
Izkušnja Jezusove ljubezni je bila tako močna, da sem se odločila pustiti svoje dosedanje življenje za sabo, da bi ga še bolj spoznala. Pustila sem vse: diskoteke, televizijo. Celo ples, ker sem takrat verjela, da je od hudobnega duha.
Ko pa se je pojavil klic, sem se prestrašila. Misli v zvezi s tem sem težko sprejela. Bala sem se, da Bog hoče vzeti mojo srečo, moje veselje do življenja. Takrat sem imela sanje, ki me bodo spremljale do konca življenja. V sanjah je bil vrt z zaprtimi vrati. Naslednji dan so člani moje molitvene skupine molili zame in ko smo odprli Besedo, sem prebrala: “Zaprt vrt si, moja sestra, zaročenka. Zaprt vrt, zapečaten izvir.” Ta odlomek iz Visoke pesmi je odprl moje srce za Zaročenca.
Ste ženska z veliko izkušnjami. Danes veliko žensk, deklet trpi zaradi odrinjenosti, zapuščenosti, nezvestobe ali odsotnosti moškega ob sebi. Imate zanje dobro besedo, nasvet?
Veliko deklet svojo vrednost, identiteto in potrditev išče v moškem. Pogosto po neuspešni ali nasilni zvezi ženska išče toplino pri naslednjem moškem, ki naj bi ji zagotovil čast in občutek lastne vrednosti. To pogosto ne pomaga.
Ni treba za vsako ceno iskati moškega. Bolje je, da nekaj časa ostanete same, delate na svoji notranjosti, odkrivate lastno lepoto, sanje, hrepenenja, ki niso povezana s prisotnostjo moškega. Ko boste imele rade same sebe in odkrile svojo vrednost, boste našle tudi moškega, ki vas bo ljubil in spoštoval. Ne boste več privlačile moških, ki vas bodo izkoriščali. Privlačile boste moške, ki so jim všeč svobodne, lepe ženske.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Pogačnik.
Preberite še:
Redovnice z boksarskimi rokavicami
Preberite še:
Bila sta par in želela sta se poročiti. A zgodilo se je drugače
Preberite še:
“Moški in ženska sta drug drugemu kot češnja na vrhu torte”
