Poletje je končano in z njim tudi oratoriji. Po vsej Sloveniji so jih pripravili približno 290. Udeležilo pa se jih je 23 tisoč otrok, nad katerimi je bdelo 6.500 animatorjev.
Preberite še:
Kaj, če sploh kaj, lahko ustavi animatorje?
Oratorij, organiziran prosti čas z delavnicami, molitvijo, igrami in preostalimi dejavnostmi, v tej obliki letos praznuje okrogel rojstni dan. Tridesetletnico. V Slovenijo je oratorij sicer prišel že na začetku 20. stoletja, zaživel za več desetletij, a bil po drugi svetovni vojni ustavljen. Oratorijski val je v Slovenijo znova pljusknil leta 1988 ob 100-letnici don Boskove smrti.
Preberite še:
V zakulisju oratorija: “Včasih si že tako utrujen, da se ti ne da več domov”
“Začelo se je z malo uporniškim: Kaj nam pa morejo! Ponudile bomo staršem, da so lahko otroci z nami, ko so oni v službi. Pod vodstvom sestre HMP (Hčere Marije Pomočnice, op. a.) in dveh animatork so se ob podpori domačega župnika v župnijskih prostorih od 5. do 29. julija 1988 vsak dan zbirali osnovnošolski otroci. Prvi dan smo začele s tremi, kmalu pa jih je bilo že 15. Nekateri so prišli že pred deveto uro zjutraj, popoldne pa so se razšli okrog treh,” se spominja sestra HMP Irena Novak.
V galeriji si oglejte nekaj fotografij s tridesetletnega oratorijskega popotovanja:
Bilo je veselo in zabavno, poučno in koristno: zgodba Bambo na diafilmčku je otroke vodila v spoznavanju in poglabljanju zakramentov. Ustvarjalnost so razvijali v raznih delavnicah – najbolj priljubljena je bila “znamkarska akcija”. Posebej tisti del, ko so lahko brodili po vodi, da so z ovojnic odlepili znamko. Veliko je bilo igre, sprehodov, noben dan pa ni minil brez jutranje molitve in ure petja. Skratka – pravi oratorij, ki je osrečil ne le otroke, ampak tudi njihove starše: v času njihove odsotnosti zaradi službe so otroci koristno zapolnili prosti počitniški čas in ob zaključku so že spraševali, ali lahko tudi za prihodnje leto upajo na isto dogajanje. Sestra Irena Novak HMP o prvem oratoriju
Preberite še:
Se duhovnik sme zaljubiti?
Preberite še:
Ostala je brez rok in nog, a širi veselje kot le malokdo
Preberite še:
Martin Golob: Je res vsak župnik debel, plešast in tečen?
