“Izpustili ste najpomembnejšo vlogo. Tudi oče sem. Ostale vloge se trenutno prilagajajo tej,” se zasmeje Matic Pavlič ob našem naštevanju, kaj vse je počel in počne v življenju ta 30-letnik.
Na omenjenem seznamu so se znašle dejavnosti, kot so raziskovalec, predavatelj, urednik več revij, lektor, oboževalec potovanj in literature … Trenutno pa se doktor splošnega jezikoslovja poklicno najbolj posveča jeziku gluhih. Natančneje njegovem opisu v Pri-ročni video slovnici slovenskega znakovnega jezika.
Preberite še:
Gluhi Tadej in njegova zgodovinska medalja med slišečimi
Zaradi tega projekta, ki ga ustvarja s sodelavci, je bil pred kratkim denimo izbran za ime tedna na Valu 202. Zakaj slovnica pomeni tako veliko prelomnico v sporazumevanju gluhih?
O hoji začneš razmišljati, ko …
“Gluhi znakovni jezik uporabljajo vsak dan. A do zdaj ga še nihče ni opisal v tem jeziku. To sicer ni ovira za sporazumevanje. Tudi slovenščino bi vseeno govorili, četudi na primer Jože Toporišič ne bi napisal slovnice. Gre za samodejne mehanizme, podobno, kot je na primer hoja. Ko hodiš, ne razmišljaš o mišicah in težišču telesa. Ko se poškoduješ ali doživiš možgansko kap, da pozabiš hoditi, pa je zelo pomembno, da imaš strokovnjaka, ki te mehanizme pozna. Le tako se boš lahko rehabilitiral in znanje znova osvojil,” pojasnjuje Matic.
Na jezikovnem obrobju
Gluhi so nekakšna na (jezikovni) rob odrinjena manjšina. Slovnica, ki bo dostopna na spletu, bo poskrbela za strokovno in teoretično podkrepljenost jezika.
Preberite še:
Še en velikan, ki je ostal v senci slovenske zgodovine
“Gluhi so zelo ranljivi, ker jezikovni prenos s staršev na otroke ne poteka normalno. Večinoma se rodijo v slišeče družine, v katerih starši ne obvladajo znakovnega jezika. Slovenščine ne morejo usvojiti, ker jezik ne pride do njih. Pogosto ostanejo brez jezika, odrezani od najbolj osnovne človeške veščine. Slovnica bo pomagala staršem, strokovnim delavcem. Hkrati je tako poljudna, da bo razumljiva vsakemu. Tudi tistim, ki prvič slišijo za osebek, predmet in samostalnik, da bodo spoznali svoj jezik,” meni vneti raziskovalec.
Gluhi so odrinjeni na rob bolj, kot si lahko predstavljamo, ker so odrezani od jezika. Ko spoznaš gluhe, vidiš, da so to težke zgodbe. Zadovoljen sem, ker kot jezikoslovec lahko konkretno vplivam na življenja teh ljudi. To, kar delam, ne ostane zaprašeno v knjižnici.
Potovanja v DNK
Matic Pavlič je tudi zagret popotnik. Med drugim je bil urednik revije Svet in ljudje. Z ženo Valentino in hčerko Aniko, ki je stara tri leta in pol, jo z veseljem mahnejo po svetu. Nazadnje so bili v Mehiki. Najlepše mu je bilo v Kambodži.
Navdušen je bil tudi nad Islandijo, čeprav … “Tam je krasno, ampak drago. Po vrnitvi z ženo niti nisva naredila finančne bilance. Preveč bi bolela glava,” se namuzne diplomirani komparativist, ki svojo kariero gradi prek različnih projektov.
Stalna zaposlitev v klasičnem pomenu ni nekaj, kar bi bilo Maticu zelo domače. To ima svoje slabosti, a tudi pluse.
Nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije
Matic je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Od mature tam je minilo že kar nekaj časa, 12 let. Kakšni pa so spomini na dijaška leta? “Zelo lepi. Večkrat se spomnim kakih odnosov, ki smo jih tedaj zgradili. Občasno lektoriram za neko revijo, ki ima tudi teme o zdravem življenju. Včasih z znanjem iz biologije popravim kak članek tudi vsebinsko, čeprav to načeloma ni naloga lektorjev. Znanje ohranjam in mi pomaga pri delu.”
Kje so in kaj ustvarjajo nekdanji dijaki katoliških gimnazij?
Članek je uvod v serijo zgodb o nekdanjih dijakih katoliških gimnazij v Ljubljani, Mariboru, Želimljah in Vipavi. Spoznavali jih bomo poklicno, družinsko, prostočasno in še kako.
Preberite še:
Gimnazija, kjer se dogaja. Celo izmenjava z Japonsko
Preberite še:
Gimnazija, kjer se mladi počutijo kot doma
Preberite še:
Gimnazija, kjer na prvo mesto postavijo dobre odnose
Preberite še:
Škofijska gimnazija Vipava: Drži, da je majhna, a odpira vrata v svet
