Obdobje razvoja, ki ga imenujemo odraščanje – nekje med 12. in 19. letom – zaznamujejo hitre in včasih nepredvidljive spremembe v načinu, kako se najstnik sporazumeva z okolico. To pa je tudi priložnost za starše, da vzpostavijo metode za reševanje sporov, ki bodo najstnikom koristile vse življenje.
Ne moremo pričakovati, da se bo naš sin ali hči ves čas stoodstotno strinjal z nami, kajti cilji najstnikov se pogosto močno razlikujejo od ciljev njihovih staršev. Lahko pa od otroka pričakujemo, da bo prisluhnil našim predlogom in mnenjem ter o njih razmislil, četudi jih morda ne bo vedno upošteval.
Preberite še:
Najin najstnik dvomi o obstoju Boga. Kaj lahko narediva?
Poskusite s temi pristopi za boljše sporazumevanje:
- Raje predlagajte, kakor ukazujte. Pogovor raje predlagajte in ga najstniku ne vsiljujte. Pogovor, v katerem ena oseba govori, druga pa posluša, je lahko učinkovit le, če se je ta oseba pripravljena pogovarjati.
- Razumevanje v nasprotju z umikanjem. Ko naši najstniki govorijo, se potrudite, da jih boste razumeli ter premislili o njihovih občutjih in mnenjih. To pa seveda ne pomeni, da se moramo strinjati z vsako besedo, ki jo izrečejo.
- Ponudite, ne le zahtevajte. Ponudite jim čas in kraj za pogovor in poskrbite, da bo do njega zares prišlo.
- Pogovarjajte se o prihodnosti. Posvetite več časa in truda pogovoru o tem, kaj si želimo, da bi se zgodilo, kaj bi storili, če bi se uresničilo, in na kakšen način bi si to želeli. Predstavljajte si, da se lahko zgodi, in v tem primeru se verjetno tudi bo.
Ko naši otroci odrastejo, od njih pričakujemo, da bodo nase prevzeli več odgovornosti. Upamo, da bodo sodelovali pri več stvareh, da bodo počeli stvari na lastno pobudo in da bodo sprejemali posledice svojih odločitev. Obenem pa želimo bolj zaupati vanje, v njihovo sposobnost, da se sami organizirajo in poskrbijo zase ter celo za ljudi okoli sebe, recimo mlajše sorojence.
Odgovornost je tesno povezana s svobodo. Ko starši vidijo, da so njihovi otroci bolj odgovorni, jim lažje pustijo več odgovornosti in svobode, da se odločajo in ravnajo po lastnih merilih. Po drugi strani pa otroci pogosto postanejo samostojnejši, kadar lahko večkrat sami sprejemajo odločitve.
Preberite še:
Zakaj mora najstnik večkrat kot besedo ne slišati besedo da?
Uporabite tisto, kar deluje
Zaupanje med človekoma je dvosmerna ulica. Naši najstniki nam zelo težko zaupajo, če ne čutijo, da tudi mi zaupamo njim. Njihovo zaupanje si bomo najlažje povrnili, če bomo mi zaupali njim in upoštevali njihovo potrebo po več zasebnosti.
Dajajte, če želite prejemati. Kadar nekomu nekaj ponudimo, nekaj, kar se tisti osebi zdi pomembno ali vsaj privlačno, olajšamo položaj, ki nam omogoča, da predlagamo novo izmenjavo. Kadar se pogajamo z najstniki, nam je lahko v veliko pomoč, če popustimo pri nečem, kar se jim zdi zares pomembno, da potem dobimo nekaj, kar je enako pomembno za starše. Na splošno je najbolje, če otrokom ponudimo svobodo v zameno za odgovornost in obratno.
Odprto sporazumevanje je ključnega pomena
Najstniki se pogosto težko sporazumevajo na način, ki se staršem zdi učinkovit ali primeren. Postopoma se naučijo, kako spremeniti način povezovanja in sporazumevanja z drugimi ljudmi, še posebej s svojimi starši. Najstniki zelo radi varujejo svoj osebni prostor pred morebitnimi vpadi.
Nenadoma ugotovimo, da je naš nekdaj zgovorni najstnik brez posebnega razloga postal bolj zadržan. Telesne spremembe med odraščanjem lahko prav tako vplivajo na njihovo počutje. Kadar so najstniki zmedeni ali razburjeni, imajo pogoste nasilne besedne izbruhe. Poleg tega je odraščanje dolg proces izgrajevanja in potrjevanja njihove osebnosti, samopodobe in samozavesti.
Najstniki so lahko pogosto kritični do nekaterih vidikov svojega življenja, v določenih položajih pa so lahko tako samokritični kot popustljivi do samih sebe. Te značilnosti lahko vodijo do še pogostejših sporov s starši in sorojenci.
Ko otroci odraščajo v mlade moške in ženske, je vsakdanja preobrazba lahko izredno zahtevna ne le za starše, ampak še posebej za same najstnike. V tem obdobju najbolj potrebujejo našo ljubezen, potrpežljivost, odločnost in neskončno mero razumevanja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Vprašanje, s katerim se ukvarjajo številni starši najstnikov
Preberite še:
Spolna vzgoja otrok naj se začne doma
Preberite še:
Uporni pubertetnik s svojim vedenjem sporoča naslednje …
