V soboto smo se, kot vsak konec tedna, z družino odpravili v hribe. Za tokratni izlet je mož izbral Jerebikovec, slabih 1.600 metrov visok hrib, ki se dviga nad Mojstrano. Za pot smo porabili slabi dve uri. Ko smo prispeli na vrh, smo tam zagledali sivolasega gospoda v srajci in kratkih hlačah.
Posedli smo in pomalicali, potem pa so ga naši otroci seveda radovedno nagovorili: “Ste tudi vi danes prvič na Jerebikovcu?” Gospod se je nasmehnil. “Osemstosedmič,” je odgovoril. “Po številu obiskov je to moj najpogostejši vrh. Takoj za njim pa je Triglav.”
Preberite še:
Od dekleta, ki ljubi kavč, do pohodnice
Zgradil dva bivaka
Zanimiv gospod s polno glavo gostih sivih las ni bil nihče drug kot Alojzij Žakelj, ki je slovenskim ljubiteljem gora dobro poznan. Sam je namreč postavil barvit bivak na Mežakli in oživil staro italijansko kasarno na severni strani Triglava ter jo spremenil v bivak, ki je tudi njegov drugi dom (ali kot sam pravi prvi). O Alojziju Žaklju so leta 2004 posneli lep dokumentarni film z naslovom “Modra je nebo”.
Njegov bivak na Mežakli, ki je zgrajen v živo modri, rdeči in rumeni barvi, je njegov dnevni oddih ali odmik. Tudi pot do njega je zgradil sam. Poleg bivaka in skrinjice z vpisno knjižico je zgradil oltarček. Šele potem, ko ga je že postavil, je odkril, da ko zjutraj sonce vzhaja, prvi sončni žarek najprej posije naravnost na rumen oltarček, šele nato osvetli celoten bivak.
Prepričan je, da je to Božje delo: “Ko sem to odkril, je to name naredilo velik vtis. To ni slučajno, mislim, da je to višji vpliv.” Približno tretjino vsakega leta pa preživi v svojem triglavskem bivaku, kjer uživa v samoti in popolni svobodi.
Preberite še:
Sveta Gora in “njena Urška”
Najsrečnejši je v gorah
Alojzij Žakelj ali Lojz, kot ga kličejo, je zagotovo zelo poseben gospod. Tih in umirjen, čuti se, da je osredotočen, lahko bi rekla svetlobna leta daleč od vrveža današnjega časa. Gore so njegov dom, tja ga vleče od malega.
Od nekdaj precej samotarski se ni nikoli odločil za klasičen način življenja, čeprav so si njegovi starši želeli, da bi se ustalil in si ustvaril družino. Pa je čutil, da bi ga družina omejevala oziroma da potem ne bi mogel biti toliko v gorah, kot si je želel. “Sam sem zadovoljen s tem, kar sem v življenju dosegel, zadovoljen sem s potekom svojega življenja. Ne bi želel, da bi bilo karkoli drugače,” je pojasnil.
Zemljepisne knjige in Sveto pismo
Prepričan je, da je vsak človek poklican, da najde svojo pot in svojo srečo v življenju. Njegova je ta, da je lahko dobesedno zlit z gorami. Tam se počuti “kot v nebesih”. Zelo rad ima zemljepis in knjige o zemljepisu. “Zemljepis dokazuje, da svet ni nastal slučajno. Ampak je bil ustvarjen od Boga, ki je vse naredil tako, da je urejeno najboljše možno.”
Poleg zemljepisnih knjig pa najpogosteje prebira Sveto pismo. Pravi, da je v Svetem pismu čas zelo pomemben, saj je vse opisano v vrstnem redu, pomembnem za razvoj človeka in človeštva.
Preberite še:
“Človek je obdarjen toliko, kolikor iz srca privošči drugim”
Čas nam je odmerjen in vmes smo poklicani, da nekaj dosežemo
“Vsak človek ima na svetu omejen čas, okoli sto let, večina manj, redki več. V tem času se odloči za večnost. Zato je ta čas zelo pomemben. Vsak človek ima določeno rojstno uro in zadnjo uro. Čas med njima mora izkoristiti tako, da si pridobi srečno večnost. To pa si pridobi s tem, da živi tako, kot mu narekuje vest – ta pa je posrednik Božje volje.”
Alojzij morda res ne živi običajnega življenja v splošnem pomenu besede. Vendar je lahko marsikomu zgled, saj živi svoje življenje tako, da je resnično srečen in se pri tem ne ozira na mnenja drugih. “Ne gre za to, da samo nekaj dosežemo. Doseženo je treba neprestano izboljševati, neprestano graditi. Vsak človek pa ima drugačno poslanstvo in vsak mora doseči nekaj drugega.”
Dokumentarec o Alojziju Žaklju si lahko ogledate tukaj.
Preberite še:
Sveti Janez Pavel II., kot ga še niste videli
Preberite še:
Kam na spomladanski izlet, če se odpravljate na Štajersko
Preberite še:
4 predlogi za družinski izlet. Tudi če imate majhne otroke
