Kadar začutim, da se me polašča čustvena tema ali depresija, se spomnim naslednjega stavka: “Iztegni svojo roko, kolikor moreš, Bog bo iztegnil svojo za preostanek razdalje.” Za mnoge izmed nas je ta tema stara in nezaželena spremljevalka.
Toda ne glede na to, kako smo zapadli v depresijo, je v teh temnih trenutkih bistveno poiskati stik, iztegniti roko.
Preberite še:
Molitev za mojega moža
Preberite še:
Molitev za osebo, ki mi gre na živce
Prostor, poln spoznanj
Stanje teme in depresije ni praznina. Je prostor, poln znanja in spoznanj, pred katerim smo v nekem trenutku zaslepljeni. Če ga skušamo doseči sami, se nam pogosto zgodi, da smo preveč izčrpani, da bi ga dosegli, in takrat podležemo valom obupa.
Nedavno sem bila pri spovedi ravno v obdobju depresije in duhovnik mi je dal konkretno pokoro. Morala sem brati odlomek, ko Jezus hodi po razburkanem morju, in o Petrovem strahu (Mt 14,30-31). Potem sem morala razmišljati zlasti o trenutku, ko Peter obupa in Gospoda prosi za pomoč, tik preden Jezus iztegne roko.
Za Petra je bil to trenutek teme in dvoma, ko mu je uplahnila vera. Šlo je tudi za nagonsko kretnjo človeka, ki se utaplja: iztegnil je roko, da bi se oprijel česarkoli, samo da si reši življenje.
Preberite še:
Kaj sem prosila Boga, ko sem se poročila z neverujočim
Preberite še:
“V kino pridejo kot ateisti in odidejo kot verniki. Govorim iz izkušnje”