Predstavili smo že Josipa Gorupa (1834–1912), najbogatejšega Slovenca v drugi polovici 19. stoletja in verjetno najbogatejšega Slovenca vseh časov, ki se je iz skromnega kmečkega stanu povzpel tudi s pomočjo svojega strica Janeza Kalistra (1806–1864).
Notranjska zgodba o uspehu
Trdoživi in iznajdljivi Notranjec Kalister se je s trgovino, zakupi davkov in špekulacijami povzpel med najbogatejše Slovence, po smrti pa premoženje zapustil bratrancu Francu Kalistru in nečaku Josipu Gorupu.
Prvi slovenski velepodjetnik
Za prvega slovenskega velepodjetnika v 19. stoletju velja Fidelis Terpinc (1799–1785). V Kranju rojeni podjetnik prav tako kot Gorup ni začel iz nič, saj je prve temelje za njegov vzpon postavil že njegov oče, trgovec Blaž Terpinc, sin bohinjskega kmeta in kramarja.
Blaž Terpinc je sinu zagotovil prvi kapital za njegove posle. In mladi Terpinc je ta kapital v prihodnjih letih zelo oplemenitil. Najprej je leta 1820 v Kranju zgradil valjalnico za koce, nato na Gorenjskem postavil na noge slamnikarstvo in razvil veletrgovino s kmetijskimi pridelki, moko in usnjem.
Preberite še:
To je film, ki ga Slovenci nismo smeli videti
Preberite še:
Pozabljeni mož, ki je napovedal slovensko prihodnost
Oče slovenske papirniške industrije
Leta 1836 je opustil trgovanje s kmetijskimi pridelki. Zgradil je žage, postavil oljarno in leta 1842 ustanovil papirnico v Vevčah. V Medvodah in Goričanah je imel brusilnico lesa za proizvodnjo lesovine. S tem je utemeljil industrijski kompleks Vevče–Goričane–Medvode.
Preberite še:
Sloviti Slovenec, ki je ustvaril svetovno znamenitost
Od trgovine z južnim sadjem do pivovarne
Podobna strma pot navzgor je v 19. stoletju uspela tudi družini Kozler (nemško Kosler). Po napoleonskih vojnah je kmečki sin in kramar Ivan Kozlar oziroma Johann Kosler (1780–1864) na Dunaju obogatel s trgovino z južnim sadjem in kožami. Pridobljeni denar je vlagal v nakupe nepremičnin na Dunaju in Reki ter v Trstu in Ljubljani. Kupil je tudi graščino Ortnek in postal graščak.
Uspešni podjetniki so bili tudi njegovi sinovi, med katerimi je najbolj znan Peter Kozler (1824–1879), ki je tudi avtor znanega zemljevida slovenskih dežel. Peter Kozler je med drugim leta 1864 skupaj z bratom Ivanom (nem. Johannom) v Ljubljani ustanovil pivovarno, predhodnico zdajšnje Pivovarne Union. Kozlerjeva pivovarna je bila, tako kot druga zasebna podjetja, po drugi svetovni vojni podržavljena.
Preberite še:
Zadnji vitez na svetu, ki je menda znal slovensko
Bonboni in tekstil
Pred drugo svetovno vojno je bila v Sloveniji mogočna in vplivna tudi družina Hribar. Podjetniški vzpon te družine se je začel s Karlom oziroma DragotinomHribarjem (1862–1935). Ta je bil sin prvega ljubljanskega trgovskega vrtnarja, poročil pa se je z EvgenijoŠumi, hčerko Jožefe Šumi, ustanoviteljico ljubljanske tovarne bombonov Šumi.
Hribar se je najprej ukvarjal s tiskarstvom, nato pa v Ljubljani kupil kocarno, ki je bila pred tem tudi v lasti prej omenjenega Fidelisa Terpinca. Iz kocarne je nato nastala tekstilna tovarna Pletenina. Hribar se je ukvarjal tudi s finančnimi posli in imel kar 13 otrok.
Najbolj znan med njimi je bil Rado Hribar (1901–1944), ki se je poročil s Ksenijo Gorup (1905–1944), vnukinjo Josipa Gorupa. Oba so med drugo svetovno vojno umorili gorenjski partizani.
Preberite še:
Nezaželen nezakonski otrok, ki je postal zgled za vse Slovence
Najbogatejši Dolenjec vseh časov
Tudi Dolenjska ima svojega predstavnika med uspešnimi podjetniki v 19. stoletju. To je Martin Hočevar (1810–1886), ki velja za najbogatejšega Dolenjca vse časov. Rojen je bil v okolici Velikih Lašč. Poslovno nadarjenost je imel že v krvi, saj je bil njegov oče prekupčevalec s konji.
Vir Hočevarjevega bogastva so bili zakupi trošarin na Kranjskem in tudi v drugih velikih avstrijskih mestih. Z Josipom Gorupom sta imela tako skupaj v zakupu pobiranje davkov v Gradcu. Trgoval je tudi z vinom in služil denar z gradnjo železniške proge med Zidanim mostom in Zagrebom ter gradbenimi deli pri regulaciji Save.
Preberite še:
Še neslišane zgodbe o najslavnejšem slovenskem misijonarju
Veliki dobrotnik
Tako kot Gorup je bil tudi Hočevar velik dobrotnik, saj je veliko denarja namenil za javno korist in dobrodelne namene že za časa svojega življenja. Med drugim je financiral gradnjo bolnišnice v Krškem. Po njegovi smrti je njegova žena Josipina veliko denarja namenila gradnji šol in obnovi cerkva.
Viri:
Stane Granda, Viri akumulacije kapitala na Slovenskem v 19. stoletju;
France Kresal, Slovensko podjetništvo v industriji;
Peter Vodopivec, Slovenska zgodovina I.; Slovenska biografija
Preberite še:
Kako so kristjani na Japonskem preživeli preganjanja in atomsko bombo
