Včasih se v življenju zgodijo izjemno težke stvari. Ljudje, ki so se uspeli kljub težavam in bolečinam znova dvigniti in pri tem pokončno pomagajo tudi drugim, so nam lahko vsem v navdih. Ena takšnih je tudi Britanka Katie Piper.
Grozljiv napad z žveplovo kislino
Televizijska voditeljica, manekenka, model, avtorica več knjig, žena in mama dveh deklic je leta 2008 utrpela napad s kislino. Njen tedanji partner, ki je imel že od prej kriminalno preteklost, je bil namreč do nje izjemno nasilen.
Posilstvom se je pridružil še en, nepredstavljivo krut zločin. S svojim kolegom je namreč načrtoval in izvedel napad s kislino. Ko je Katie stopila iz hiše, misleč, da se dobita v bližnjem lokalu, jo je partnerjev kolega napadel izza vogala ter Katie v obraz vrgel žveplovo kislino.
Hude opekline so Katie iznakazile obraz in telo, oslepela je na levo oko, izgubila del nosu in uho ter obe veki. Ker je nekaj kisline zašlo tudi v usta, je utrpela poškodbe notranjih organov. Najprej so jo za 12 dni dali v umetno komo zaradi groznih bolečin.
V naslednjih letih je prestala več kot 400 operacij, da so zdravniki rekonstruirali obraz, zacelili rane in kožo ter jo spet spravili v stanje, v katerem je lahko živela in funkcionirala.
Dvignila se je, spregovorila in našla Boga
Katie je našla pogum, da se je odločila javno izpostaviti, kar ob taki zgodbi nikakor ni lahko. Zaveda se, da lahko njena zgodba pomaga tudi drugim žrtvam takšnih in podobnih napadov. K temu so pripomogle njene knjige, v katerih govori o svetlejši prihodnosti, samozavesti in lepoti.
V avtobiografiji z naslovom Beautiful (Lepa) je natančno opisala svojo travmatično izkušnjo. Ustanovila je fundacijo Katie Piper foundation, ki se ukvarja s pomočjo žrtvam opeklin in napadov s kislino.
Katie, ki je zrasla v domu, kjer starši niso bili verni, pa je v procesu zdravljenja našla vero v Boga. Za to ima največjo zaslugo medicinska sestra, ki je skrbela zanjo v bolnišnici. “Molila je z mano in zame, prav tako mi je prepevala pesmi o Bogu. Zame je bila to neverjetna tolažba in povezali sva se, tako da sem ostala z njo v stiku tudi potem, ko so me odpustili iz bolnišnice.”
Nekaj mesecev za tem je šla skupaj z njo v cerkev. “Tudi sama sem se pridružila Cerkvi. Bolj kot sem se poglabljala v vero, bolj mi je postajalo jasno, da je bila vera nekaj, kar mi je v življenju manjkalo. Bilo je, kot da bi se zaljubila, kot da bi vera zapolnila neko praznino v meni.”
“Bila sem na res nizki točki, a Bog me je potolažil”
V eni svojih zadnjih knjig z naslovom A little bit of faith (Malce vere), Katie navaja svetopisemski citat in pravi: “Iskal sem Gospoda in me je uslišal, vseh mojih strahov me je rešil. (Ps 34,5) To je bila moja izkušnja, ko sem prvič srečala Boga. V življenju sem se znašla na res nizki točki, toda ko sem se predala Bogu, sem se počutila potolaženo. Lahko sem predala breme vseh stvari, s katerimi sem se borila, in lahko sem zaupala, da bo On poskrbel zanje.”
Katie sklene: “Nekaj najlepšega je zame izkušnja sprejetosti, ki sem jo od nekdaj doživljala v cerkvi, kamor hodim. Vsi ljudje so sprejeti enako, ni pomembno, kdo si, kaj imaš ali kako si videti. Pri veri mi je to izjemno všeč, ta avtentičnost. Ljudje te imajo radi zaradi tebe samega.”
