Vse se je začelo z eno osebo – “novorojenčico, odvisno od heroina in kristalnega meta. Ime ji je Coco.”
Thais Aliabadi, ginekologinja v Los Angelesu, je pomagala pri porodu majhne deklice. Porodnica je bila zasvojena s heroinom in metamfetaminom, zaradi česar je tudi Coco doživljala odtegnitveno krizo.
Ker je bila biološka mama nezmožna skrbeti za otroka, se je socialna služba odločila, da bodo deklico dali v rejništvo. Thais je vedela, da je v rejniškem sistemu ne čaka lahko življenje, še posebno zaradi težav z odvisnostjo, zato se je odločila, da deklico sprejme v svoj dom.
Njeni hčerki, Delara in Layla, obe najstnici v srednji šoli, sta se med šolskimi obveznostmi in skrbjo za malo sestrico odločili, da ustanovita neprofitno organizacijo Coco’s Angels (Cocoini angelčki), da bi pomagali izboljšati sistem rejništva.
Ko sta postali rejniški sestri, sta spoznali pomanjkljivosti rejniškega sistema v državi
Sestri sta s prihodom Coco začeli spoznavati tudi problematiko rejniškega sistema v državi. Decembra 2020 sta zaradi pomanjkanja donatorjev z božično akcijo pomagali socialni službi zbrati denar za darila za otroke v rejništvu.
“Po teh nekaj dneh dostave daril sem vedela, da se ne želim ustaviti tukaj,” je za Seventeen povedala 17-letna Delara. Takrat so se rodili Coco’s Angels.
Šestnajstletna Layla Tehranchi je za Maria Shriver’s Sunday Paper povedala, da sta s starejšo sestro Delaro ustanovili Coco’s Angels, da bi podpirali rejniške otroke in izkoreninili neenakosti, s katerimi se soočajo otroci v sistemu, zlasti ko gre za njihovo izobrazbo.
“Če ne bomo odpravili problema izobraževalne neenakosti, bodo ti mladi rejenci imeli znatno manjše možnosti, da bi obiskovali fakultete, našli donosne in pomembne službe, ali pa le dosegli izpolnitev, ki si jo zaslužijo.”
Odločeni sta, da naredita spremembo
“Menim, da ne rejniške agencije ne organizacije, kot je naša, ampak le mi kot ljudje imamo kolektivno nalogo ustvariti spremembo, ki vsakemu mlademu človeku v naši skupnosti omogoča pravičnost, zlasti glede šolanja,” je dejala Layla.
“Spoznala sem, da veliko težav, s katerimi se vsakodnevno srečujejo rejniške družine, ni mogoče rešiti zgolj z denarjem ali donacijami. /…/ Zame je bolj pomembno, da izkoristim moč svoje skupnosti, da se kaj premakne. Z vsakim programom ali dogodkom, ki ga pripravimo, postajam vse bolj zagnana,” je povedala Delara.
