“Spraševal sem se, zakaj sem se rodil, če me nihče nima rad”

Ko je Artur Balcerak dopolnil 18 let, so bile njegove sanje … zapor. Naredil je vse, da bi prišel tja: kradel je, izzival pretepe. Ko je bil že na dnu in se je hotel vreči pod vlak, je srečal Boga.

Pri 18 letih ste sanjali o tem, da bi šli v zapor. Kako je to mogoče?
Kriminalci so name naredili vtis, imel sem jih za močne ljudi s trdnimi načeli. Prepričan sem bil, da bom, če bom šel v zapor, kot oni. Ko sem delal v obratu za predelavo mesa, sem zagrešil veliko tatvin.

Ujeli so me. Na koncu sem dobil šestmesečno zaporno kazen, ki so jo spremenili v tri leta pogojne. Bil sem vesel, da sem prišel na sodišče, vendar hkrati zelo jezen, da nisem končal za zapahi.

Preberite še:Upanja polne zgodbe nekdanjih zapornikov, ki so izkoristili drugo priložnost in uredili svoje življenje

Se spomnite, kdaj ste prvič posegli po alkoholu?
Hodil sem v peti razred osnovne šole. Prijatelj mi je ponudil dve steklenički vodke. Alkohol mi je dal “moč”, postal sem nekdo čisto drug, vsaj tako se mi je zdelo. Počutil sem se pogumno, odprto, bolj zrelo in samozavestno.

Tudi pri vas doma sta bila prisotna alkohol in nasilje.
Nisem se imel na koga opreti. Moj oče je bil oče zgolj “na papirju”. Pogosto je hodil na službene poti, se vračal pijan in bil agresiven. Mama me je tepla, da bi dala ven svoj stres in frustracije. Kričala je in preklinjala. Zaradi tega nasilja sem se vedno bolj začenjal zapirati vase. Spraševal sem se, zakaj sem se rodil, če me nihče nima rad.

Preberite še:“Alkohol veliko obljublja. Vse to pa lahko dosežeš šele, ko si trezen”

Živeli ste med odvisniki, popivali med smetnjaki, začenjali pretepe.
Najti zatočišče med odvisniki je ena najslabših stvari, ki jih lahko naredi mladenič. Želel sem vedeti, kako je živeti tam. Ti ljudje so mi bili vzor. Iskal sem sprejetost. Videl sem, kako se uničujejo, in jim pri tem sledil. Mislil sem, da bom na ta način postal močnejši in bolj karakteren.

Preberite še:S pomočjo skupnosti in škofa je premagal odvisnost: “Pomembno je, da nikoli ne pozabim, od kod sem prišel”

Kakšen je bil takrat vaš odnos z Bogom?
Hodil sem v cerkev, a večinoma zaradi babice. Zelo sem jo imel rad. Bila je verna in zelo religiozna gospa. Svoj čas sem bil celo ministrant, a osebnega odnosa z Bogom nisem imel. Velikokrat sem se obračal k Njemu in se spraševal, zakaj imam to življenje in ne drugega.

Verjel sem, da bi, če bi res obstajal, spremenil mojo situacijo. Bil sem nadut in sebičen. Prišel je čas, ko sem popolnoma obrnil hrbet Bogu in ko o Njem nisem hotel več slišati.

Preberite še:Ko je obnovila svoj odnos z Bogom, so se kar naenkrat začeli dogajati čudeži

Znašli ste se na dnu, hoteli ste narediti samomor …
Bilo je ob koncu že druge terapije po zame zelo uničujočem boju z alkoholom. Prepričal sem se, da nimam za kaj živeti, da me nihče nima rad in da prav tako ne znam pokazati ljubezni in empatije do svojih bližnjih. Šel sem na železniško postajo, stopil na peron in pomislil, da bi skočil. Kaj se je dogajalo v moji glavi, je nepopisno!

Preberite še:Hotela je storiti samomor, ko ji je Bog poslal znak, naj ne obupa

Kljub vsemu ste našli moč, da ste prosili za pomoč. Zakaj?
En glas mi je govoril, naj skočim, naj se osvobodim tega trpljenja, drugi pa me je spominjal, da imam ženo, otroke, nekoga, za katerega se moram boriti z odvisnostjo. Šel sem k zdravniku in napotil me je v psihiatrično bolnišnico, kjer sem preživel dva meseca.

Jemal sem zdravila in poskušal najti duhovno in duševno ravnovesje. Iskal sem informacije o odvisnosti od alkohola, poskušal sem razumeti stanje, v katerem sem bil.

fot. arch. prywatne Artura Balceraka

Kdaj ste na svoji poti srečali Boga?
“Pivskemu” prijatelju, s katerim se nisva videla več kot 20 let in s katerim sem zgolj občasno ohranjal stike na Facebooku, sem poslal zasebno sporočilo na Facebooku. Povedal sem mu, da sem po osmih letih abstinence spet začel piti in da si tega ne morem privoščiti.

Ko je prebral moje sporočilo, je poklical, vendar se nisem oglasil. Prišel je k meni in mi povedal, kako je Jezus spremenil njegovo življenje. Dal mi je Sveto pismo, prebral sem nekaj psalmov in tako se je končalo.

Preberite še:Od 9. leta je bil prestopnik, dokler ni v zaporu srečal matere Terezije in spoznal Boga

In kaj potem?
Nekaj dni pozneje, 1. decembra 2017, sem se odpravil na dneve treznosti, z mislijo, da nimam kaj izgubiti. Ko je bil čas molitve, sem zavpil: “Jezus, spremeni moje življenje!” In začel jokati.

Jokal sem tri dni in pred očmi se mi je odvrtelo vse življenje. Takrat sem bil že prepričan, da ne bom nikoli več pil. Hotel sem se opravičiti svoji ženi. Poklical sem jo in jo prosil, naj pride k meni.

Preberite še:S pomočjo peke se je rešila odvisnosti in brezdomstva, sedaj pomaga drugim

In kaj je rekla?
Prišla je, sedla in ni vedela, za kaj gre. Iskreno sem se ji opravičil za vse krivice. Mislil sem, da bo ignorirala moje besede, toda namesto tega me je objela in mi rekla, da je tudi njej žal. Od takrat se nisva več vračala v preteklost.

Pričujeva o tem, kako je Bog spremenil najini življenji. Svojo ženo ljubim bolj kot kdajkoli prej. Po dolgih letih sem otrokoma prvič povedal, da jih imam rad, in to sem slišal tudi od njih.

Kako ohranjate odnos z Bogom?
Vsak dan berem Sveto pismo. Dan začnem in končam s pogovorom z Bogom. Obiskujem svetopisemske krožke in obrede.

Preberite še:V ozadju vsake zasvojenosti je poskus soočanja s trpljenjem

Zdaj ste tudi svetovalec pri terapiji za boj proti zasvojenostjo. Kako se z njo spopasti?
Zasvojena oseba si mora priznati, da se z odvisnostjo ne more spopasti sama in da mora prositi za pomoč, ne zgolj terapevtsko, ampak tudi duhovno. Treba je premagati strah in sram.  

Sam ljudi vozim na terapije, na razstrupljanje. Ne želijo vsi verjeti, da je novo življenje brez alkohola lahko dragoceno. Vendar je to resnica. Zdaj sem srečen človek in se počutim bogatega, in tu ne govorim o denarju.

Če nekdo sprejme Jezusa v svoje srce, ne bo nikoli več sam. To ne pomeni, da v življenju ne bo naletel na težave, ampak da mu jih bo Bog pomagal prebroditi. Moraš le zaupati in ne sme te biti strah prositi za pomoč!

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla inpriredila Veronika Snoj.

Preberite še:Za mlade je pogosto dovolj že to, da si tam in na voljo, če te potrebujejo

Preberite še:Poslovila sta se od sinka in po devetih mesecih se je rodil njun naslednji čudež

Preberite še:Krščanski roker v osebni pesmi razkriva, kako se je uspešno spopadel s tesnobo