“Moje življenje, kljub temu, da sem poskušala spoznati Boga, ni bilo podobno življenju spreobrnjene kristjanke. Takrat sem izbirala bližnjice, bila sem potopljena v hude grehe,” pravi mlada Poljakinja Klaudia Tołłoczko, nekdanja manekenka in fotomodel, zdaj pa svetopisemska nutricionistka.
Postati manekenka in fotomodel so sanje mnogih deklet. Vi ste kar zgodaj začeli kariero na tem področju.
Z manekenstvom sem se začela ukvarjati pri 16 letih in se s tem preživljala do 22. leta. Ko sem bila v srednji šoli, so mi prijatelji pogosto govorili, da sem fotogenična in da bi morala razmisliti o tem, da bi delala kot fotomodel. Rekla sem, da bom poskusila. Sodelovala sem pri enem fotografiranju, nato pri drugem. Začela sem prejemati dobro plačana komercialna naročila. Pri manj kot 20 letih sem imela Instagram račun s skoraj pol milijona sledilcev.
Za ogled fotogalerije kliknite tukaj.
Pred nekaj leti ste zboleli za hudo, izjemno izčrpavajočo boleznijo. Zdravniki vam niso mogli pomagati.
Diagnosticirali so mi sistemsko mikozo [glivna bolezen, pri kateri glive vstopijo v krvni obtok]. Bolezen me je prisilila, da sem začela iskati Božjo pomoč. To še ni bilo spreobrnjenje, ampak prvi korak k izgradnji odnosa z Gospodom. Z branjem Svetega pisma sem začela spoznavati Božji pogled na človeško življenje.
Takrat sem odkrila moč svetopisemske diete, ki temelji na nepredelanih, večinoma rastlinskih živilih. Začela sem ji slediti tudi v lastnem življenju in Bog me je začel ozdravljati. Ne naenkrat, ampak postopoma, s postom in molitvijo.
Danes vem, da če to ne bi bil proces, če bi me Bog v trenutku ozdravil, že dolgo ne bi bila več z Njim. Še naprej bi grešila in morda izgubila priložnost za odrešenje in večno življenje.
Bolezen ni bila edino trpljenje, ki me je pripeljalo k Bogu. Kmalu za tem, ko sem zbolela, je umrl moj stric Paweł, ki mi je bil kot brat. Med nama je bila majhna starostna razlika. Bil je mlad, zdrav človek, nikoli ni bil bolan. Samo zaspal je in se ni zbudil, prišlo je do srčnega zastoja. Njegova smrt me je pretresla.
Kako ste se počutili, ko ste stali ob njegovi krsti?
Takrat se mi je pred očmi odvrtelo vse življenje. Spomnila sem se na besede Svetega pisma: “Nihče ne ve ne dneva ne ure.” Moje življenje, kljub temu, da sem poskušala spoznati Boga, ni bilo podobno življenju spreobrnjene kristjanke. Takrat sem izbirala bližnjice, bila sem potopljena v hude grehe.
Spominjam se, da sem po smrti strica Pawła pokleknila in zavpila: “Sveti Duh, pridi, potrebujem te v svojem življenju. Brez tvoje pomoči se ne bom mogla dvigniti od padcev.”
In, je prišel?
Prišel je in popolnoma spremenil moje življenje. Odločila sem se za splošno spoved. Na nekaj A4-listov sem zapisala grehe, s katerimi sem vsa ta leta delala rane Bogu. Sveti Duh me je spomnil celo na manjše grehe iz otroštva, da sem na primer babici brez njene vednosti vzela nekaj drobiža iz denarnice. Ta spoved je bila dober začetek lepe pustolovščine z Bogom.
Kot fotomodel ste med drugim pozirali tudi goli, vaše fotografije so se pojavljale v moških revijah. Kako na to gledate danes, po nekaj letih?
Zdaj je za mano. Včasih sem se počutila nevredno. Svojo samozavest sem naredila odvisno od tega, kako sem bila videti, pa tudi od tega, kaj so si drugi mislili o meni. Potrebovala sem potrditev, da sem privlačna, zato sem tako zelo potrebovala svet manekenstva. Nahranilo je mojo lakoto po sprejetosti. Danes gledam nase tako, kot me gleda Bog, torej z ljubeznijo in sprejemanjem.
Služili ste veliko denarja, imeli ste bogatega fanta, s katerim ste živeli v luksuznem stanovanju, hodili na drage počitnice. Vam je kdaj žal, da ste vse skupaj opustili?
Ne, ker sem našla Boga in to je zame najpomembnejše. Bog mi daje vse, kar potrebujem. Že tri leta slišim glas v svojem srcu: “Hodi za menoj.”
Čutila sem, da me Jezus vabi, naj mu sledim, a nisem vedela, kam. Zato sem ga vprašala: “Jezus, o čem govoriš? Manekenstvo sem že opustila. Razšla sem se s fantom, s katerim sva živela v grehu. V samostan, kolikor razumem, ne morem. Kaj želiš, Gospod?”
Odgovor je prišel nedavno, med češčenjem Najsvetejšega. Jezus mi je jasno pokazal, da je moja poklicanost evangelizacija. Želi, da o njem pripovedujem drugim ljudem, vernikom in nevernikom, brezdomcem in prostitutkam. V cerkvah, sirotišnicah, popravnih domovih in zaporih. Karkoli počnem, želim delati v njegovo slavo.
Bog mi je dal potrebna orodja za to v obliki karizme Svetega Duha: modrosti besede, daru znanja. Prav tako bi rada še naprej pomagala drugim kot svetopisemski nutricionist. Čutim, da je tudi to poslanstvo, ki mi ga je dal Gospod. Ne toliko služba kot klic.
Kaj dela svetopisemsko dieto tako učinkovito, tudi na duhovni ravni?
Človeško telo je tempelj Svetega Duha in naša naloga je skrbeti za ta tempelj. Sveti Pavel je v Prvem pismu Korinčanom zapisal: “Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? Ne pripadate sebi, saj ste bili odkupljeni za visoko ceno. Zato poveličujte Boga v svojem telesu (1 Kor 6,19-20).
Svetopisemska dieta pomaga očistiti tako telo kot duha. Ko se ne moremo spoprijeti s čustvi, pogosto namesto, da bi jih predali Bogu, kar bi bilo za nas zdravilno, posežemo po predelani, nezdravi hrani. Z izbiro svetopisemske prehrane se odpremo Božjemu delovanju. Ko smo na svetopisemski dieti, svojih čustev, nezaceljenih travm, duhovnih ran ne “požiramo”, zato se nam razkrijejo.
Nam in Bogu, ki nas začne zdraviti.
Točno tako! Poleg tega v Svetem pismu piše, da je nekatere demone mogoče izgnati le s postom in molitvijo. Jezus se je postil 40 dni. V tem času ga je demon skušal, med drugim tudi s hrano: “Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.” (Mt 4,3). Kristus pa se mu je zoperstavil in odgovoril: “Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.”(Mt 4,4b)
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla inpriredila Veronika Snoj.
