Zahodno od zahodne obale Irske, blizu Galwayja, leži Aransko otočje. Na enem od teh otokov, Inishmore (Inis Mór v izvirni galščini), stoji Na Seacht Tempaill: Sedem cerkva. Kompleks Na Seacht Tempaill je bil od samega začetka, od 7. ali 8. stoletja, več stoletij ena največjih samostanskih ustanov na zahodu Irske in pomemben romarski cilj.
Obstajajo tri različne teorije, ki poskušajo pojasniti, zakaj se najdišče imenuje Sedem cerkva. Predvsem v luči dejstva, da tam v resnici stojita le dve cerkvi: Teampall Bhreacán in Teampall an Phoill.
Največja in najpopolnejša od obeh ruševin je prva, Tempall Bhreacán (kar v prevodu pomeni “cerkev svetega Breacana”). Ime je dobila po najstarejšem od vseh krajevnih svetnikov grofije Clare, svetem Breacanu, čigar deda je po izročilu krstil sam sveti Patrik.
Druga cerkev, cerkev v votlini (Teampall an Phoill), je bila zgrajena veliko pozneje (okoli 15. stoletja) in je precej manjša od cerkve sv. Breacana.
Najpogostejša teorija pravi, da ime namiguje na število struktur, ki jih najdemo med ruševinami teh dveh cerkva. Nekatere od teh struktur naj bi bile grobovi sedmih svetnikov, ki so resnično označeni s starodavnimi keltskimi križi.
Drugi trdijo, da se ime nanaša na starodavno rimsko romarsko pot, ki je vključevala sedem cerkva in se je zaključila v Inishmoru. Ta teorija je nekoliko arheološko podprta, saj so okoli cerkva ruševine nekaterih domnevnih bivališč, v katerih naj bi romarji prenočili.
Dandanes so starodavne ruševine Na Seacht Tempaill na voljo romarjem in občasnim turistom. Ostajajo uporabno pokopališče, na katerem poleg (domnevnih) posmrtnih ostankov sedmih irskih svetnikov počivajo tudi posmrtni ostanki današnjih domačinov.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
