Teniški turnir v El Espinarju, 8. avgust 1999. Mladi 18-letni Švicar je takrat zmagal na turnirju dvojic. Svojo zmago se je odločil praznovati z alkoholom, in sicer kar ob igrišču. To ni presenetilo niti organizatorjev niti teniških igralcev, ki so se z njim pomerili. Vsi so ga imeli za neobvladljivega mladeniča, ki sicer odlično igra, vendar zna hkrati v izbruhu besa lomiti loparje, kričati na tekmece in se nad vsem pritoževati.
Nihče si ni mogel predstavljati, da bo ta temperamentni mladenič dvajset let pozneje zgled popolnega športnika, idealen zet in teniški idol.
Roger Federer se poslavlja od profesionalnega teniškega sveta in vsem nam je žal. Spominjali se ga bomo kot popoln zgled športnega duha. Brezhibnega igralca v beli opravi, popolno pričesko in rahlim nasmehom. Nemoten v porazu, vitez v zmagi. Njegova velika zapuščina bo ravno njegova sposobnost samokontrole in učenja. Neobvladljiv najstnik je postal pravi gospod!
Ta preobrazba ni bila preprosta. “Ko sem bil mlad, sem se na igrišču res obnašal kot idiot,” priznava sam Federer.
Tudi na treningih se ni obnašal kaj bolje. “Trener me je napodil in mi rekel, da me noče več videti, jaz pa sem si rekel: ‘Super, lahko grem pod tuš in domov’,” se spominja.
Spremenila ga je ljubezen
Vse se je spremenilo na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000. Ne zaradi iger, ampak zaradi ljubezni. Tam je namreč spoznal teniško igralko Mirko Vavrinek. “Zaradi nje sem dozorel,” pravi Federer.
Poročila sta se leta 2009 in imata štiri otroke. Dva para dvojčkov: dve deklici, Milo Rose in Charleno Rico, ter in dva fanta, Lennyja in Lea. “Moja družina je moja prioriteta številka ena, to mi je bilo vedno jasno,” pravi sam Federer.
Njegovi uspehi in njegovo veliko rivalstvo
Ljubezen mu je pomagala dozoreti in začel se je pojavljati Roger Federer, kot ga vsi poznamo: tisti Federer, ki je nizal uspeh za uspehom in bil rival z Rafaelom Nadalom, ki sta postala eno največjih “tekmovalnih prijateljstev” v zgodovini.