Urška Šutar prihaja s Primorske, natančneje iz Dekanov, trenutno pa živi v Ljubljani. Prihaja iz družine s štirimi otroki in za svoje mlajše brate pravi, da jo zelo razvajajo.
Poklicno se ukvarja s pravom, trenutno je odvetniška kandidatka v odvetniški pisarni. Poleg tega sodeluje z Inštitutom Integrum, kjer se ukvarjajo s celovitim pristopom do odnosov in med drugim s svojim znanjem pomaga pri urejanju pravnoorganizacijskih vprašanj.
Zelo rada poje in že drugo leto obiskuje ure solopetja pri mentorici Štefici Grasselli (prej Stipančević) na Rakovniku, rada posluša podkaste s teološko vsebino in bere knjige. Bralcem Aleteie v branje priporoča zbirko romanov Tesse Afshar, trenutno pa bere Avguštinove Izpovedi.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Kljub temu, da sem bolj večerni tip, sem vesela, ko lahko doživim bolj zgodnje jutro. Če mi uspe prej vstati, sem bolj sveža čez cel dan. Rada imam pomladna jutra in seveda kavo.
Se pa seveda zgodi, da se zjutraj uredim v pičlih desetih minutah in hitim na avtobus. Zadnje leto med vožnjo do centra poslušam podkast Mika Schmitza Bible in a Year in je to odličen uvod, popotnica v nov dan.
2. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Že v Svetem pismu beremo, da je pomembno, da ima človek red. Obstaja tudi pregovor: Če hočeš spremeniti življenje, najprej pospravi svojo sobo. Dosti mi pomeni že zunanji red. Preden se lotim nove stvari, mora biti moja miza pospravljena, da vem, kje so stvari. Ta red se potem odraža tudi v notranji urejenosti. Prav tako si moramo vzeti čas in razmisliti, zakaj nekaj počnemo. Tako vidimo, kaj lahko vržemo proč in kaj je tista pot, na katero smo poklicani.
Kar se tiče urejenosti pri oblačenju, pa mi je všeč bolj eleganten, klasičen stil pa tudi stil obdobij 50. in 60. let.
3. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Napolnim se s poslušanjem podkastov s teološkimi vsebinami, molitvijo rožnega venca in s pogovori z Bogom ob branju Božje besede. Ti pogovori vedno bolj postajajo kontemplacija, pri kateri poslušam in spoznavam Gospoda.
Če le gre, si dnevno vzamem čas za sveto mašo, kar me najbolj duhovno napolni. Verjamem Jezusu, ki je rekel, naj prihajamo k Njemu. Bolj ko se mu odpiramo, bolj nam deli svoje milosti za stvari, ki pridejo. Kar ne pomeni, da ne ne bomo šli skozi preizkušnje in res težke stvari, ampak da bomo vedno bolj utrjeni, imeli bomo upanje in se ga bomo lažje oklenili. Verjamem v to, da moč in milosti prejemamo po delih, molitvi in zakramentih.
Vabljeni na Ritem srca 2022!
4. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Ne gre mi najbolje. 🙂 Se pa trudim v tej smeri, da bi si kdaj pustila biti samo v praznini in počitku. Zaenkrat sem še sama in mi je dragoceno, če imam čas zapolnjen z dejavnostmi, prek katerih se mi zdi, da se lahko darujem. Toda slej ko prej je tudi tega preveč in se še učim razporejati čas.
V knjigi Napolni srce sem prebrala zelo dobro misel Christopherja Westa o hrepenenju. Pravi, da namesto da bi si ljudje pustili čutiti bolečino hrepenenja po nekom oz. nečem, ki je v resnici hrepenenje po Neskončnem, poskušamo to hrepenenje zapolniti s kopičenjem raznoraznih stvari (hrana, serije, avanture, odnosi, dejavnosti). West takemu načinu soočanja s hrepenenjem pravi “fast food”, vendar pa končne stvari ne morejo zapolniti neskončne “praznine”. Zdi se mi, da sem tudi jaz sedaj pred izzivom naučiti se le živeti s hrepenenjem.
5. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Med letošnjim postom sem si zadala izziv, da sem šla spat pred enajsto. To navado se trudim obdržati tudi zdaj. Red tudi na preostalih področjih življenja je eden od pripomočkov, ki je dober za človeka. Vzamem si čas za molitveno uro ob dnevni Božji besedi, prižgem glasbo in kakšno svečko ter Njemu povem vse, kar mi leži na duši. Včasih Ga občudujem, včasih le premišljujem in se prepustim, da mi spregovori po Božji besedi. Zadnje čase pogosto premišljujem ob molitvi rožnega venca ali ob branju Izpovedi sv. Avguština. Seveda pa kdaj zapravljam čas tudi po nepotrebnem.
6. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Hvaležna sem za vse dotedanje preizkušnje, izpostavila pa bi opravljanje pravosodnega izpita. Tisti čas sem doživljala kot dolgo časa trajajoče jezuitske duhovne vaje s strogim urnikom in molitvijo. V tistem času mi je bilo zelo težko, imela sem občutek, da mi izpita ne bo uspelo narediti. Čutila sem, da se moram res nasloniti na Gospoda, saj brez njega ne zmorem. Sklenila sem, da bom vsak dan naredila, kar je v mojih močeh, in zaupala, da mi bo On pomagal. Druga stvar pa je, da sem v tem obdobju resnično začutila moč molitve. Veliko ljudi je molilo zame, za kar sem res hvaležna.
7. Kaj vam pri delu pravnice prinaša največje zadovoljstvo?
Pravo sem prepoznala kot neki klic na pot, na katero me vabi Gospod. Ne vem še točno, na kakšen način bom najbolj koristna. Kdaj, ko je težko, se seveda sprašujem, kaj počnem tu. Zaenkrat je to hoja v zaupanju, da Bog že ve, kaj dela. Sem pa hvaležna, da lahko s svojim znanjem pomagam pri Inštitutu Integrum, sorodnikih in prijateljih. Sicer pa mi je najbolj všeč civilno-gospodarsko pravo.
Na začetku sem si predstavljala, da moram imeti vsak dan pred sabo nek veličasten cilj in z velikimi deli spreminjati svet. Ugotavljam pa, da sem v čisto vsakdanjih odnosih, med drugim na delovnem mestu v odnosu do sodelavcev in strank poklicana biti kristjanka. To pomeni čisto konkretne stvari, na primer da se trudim ne opravljati ali pa da sem ponižna, kar mi je kdaj precej težko.
Na kakšne načine pri Inštitutu Integrum mladim v današnjem svetu približate spolnost kot nekaj svetega?
Največji poudarek dajemo na tem, da pripravimo prostor za poslušanje. Integrum deluje na obsežnem področju: celovitosti odnosov, ozaveščanju o nevarnostih pornografije, o varni uporabi socialnih omrežjih, videoigrah … Na nežen način se trudimo razumeti najstnike, poslušamo jih in usmerjamo z različnimi pedagoškimi pristopi in igricami. Veliko jim pomeni iskrenost, da recimo ne odklonimo odgovora na vprašanje, ki nas morda spravi v zadrego.
Christopher West pravi, da gremo ljudje lahko v dve skrajnosti. Eno je “stradalna dieta”, ko vse dojemamo kot slabo, smo zakrčeni in na primer menimo, da moramo mladim prepovedati spolnost. Druga pa je “fast food” – mentaliteta današnje zahodne kulture: čim več in takoj. Izpopolnjujoča pot pa je zavedanje, da je hrepenenje dar od Boga, je lakota po nebesih. Spolnost je znamenje ljubezni Boga do človeka. Povedati je treba, da je to nekaj čudovitega in hkrati bolj dragocenega, kot so biseri. Biserov pa nikoli ne bi metali svinjam 🙂
8. Kaj vam pomenita glasba in glasbeno ustvarjanje?
Z glasbo sem se srečala že v otroštvu, ko sem bila še čisto brez posluha. Prihajam iz dokaj glasbene družine, stari starši, sestrične, bratranci, mami in ati, vsi so veliko peli. Ko sem šla v prvi razred, sem bila žalostna, ker me niso sprejeli v zborček. Mama je učiteljico nato prosila, ali bi bila lahko samo zraven in poslušala. Danes sem ji zelo hvaležna za to, saj se mi zdi kar narobe, da se odslovi otroka, ki večinoma samo še nima izraženega posluha, ker se ta ob rednem stiku z glasbo in poslušanjem običajno pojavi, le da nekoliko pozneje.
Jaz sem si res želela peti, veliko sem vadila. Prek petja v zboru se je moj posluh do četrtega razreda povsem razvil, tako da sem bila takrat sprejeta v glasbeno šolo na ure klavirja. Igranja klavirja sem se učila šest let, sproti pa sem se naučila tudi igranja akordov na kitaro. Dokaj zgodaj sem začela pisati pesmice.
Leta 2016 sem nato imela operacijo glasilk zaradi polipov. Učiti sem se morala tudi ponovnega pravilnega govorjenja (Primorci in naši široki vokali :D). V dveh letih učenja pravilnega petja pri Štefici, ki je odlična, je moje petje že zelo napredovalo.
Na letošnjem Ritmu srca bom nastopila z avtorsko skladbo Sveta evharistija, v kateri se sprašujem, kaj pomenijo besede Svetega pisma v odlomku o Jezusovi zadnji večerji. V refrenu nekako poiščem odgovor. Avtorska pesem je bila tudi zame neko razodetje in vpogled v to skrivnost. Precejšen izziv je bil spraviti teološko pravilno besedilo v ritmično obliko. Glede teološke pravilnosti mi je pomagal tudi domači župnik Bogdan Berce.
9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Nimam ene misli. Ko mi je res težko, jok dobro dene. Tudi v tistem trenutku je ob meni Bog in to me potolaži. Včasih pred težavo pobegnem in pogledam kakšno serijo ali se kako drugače zamotim. Spet drugič ne uspem narediti nič in ljudje okoli mene občutijo, da imam slab dan. Sem pa precej razmišljujoč človek in običajno ugotovim, kaj se z menoj dogaja. Potem znam presoditi, ali je to neka stvar, za katero je vredno potrpeti – ali je dar, ki ga lahko damo.
10. Biti ženska je lepo, ker …?
Lepo mi je biti. Ker sem ženska, samo kot taka poznam življenje, zato lahko rečem, da je lepo biti ženska, ker to sem. 🙂 Po pestri debati pedagoške sekcije pri Integrumu smo ugotovili, da ženskosti (razen v biološkem smislu) ni mogoče zreducirati samo na stereotipne skupne imenovalce. Nagovarja pa me misel Johna Eldredgea iz knjig Divji v srcu in Očarljiva, da je Bog ob stvarjenju vsako naslednjo stvar ustvaril lepše in kompleksnejše kot prejšnjo. Kot zadnja je bila ustvarjena ženska, ki je tako krona stvarstva. 🙂 In v tem je nekaj čudovito vznemirljivega.
Ženska ženski
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
