Ali ste kdaj kot starši boleče ugotovili in se sprijaznili z dejstvom, da ste težavo svojih otrok neskončno poslabšali – ali celo spoznali, da ste težava vi? Meni se je to vsekakor že zgodilo. Pa niti ne prav dolgo nazaj. Nazadnje se je to zgodilo … no, danes.
Prešinilo me je: bolj si želim, da bi bili moji otroci disciplinirani, bolj disciplinirana moram biti tudi sama. Če pričakujem, da bodo moji potomci ravnali prav v vseh življenjskih položajih, s katerimi se soočajo (torej da se ne bodo odzvali le tako, kot se jim bo tisti trenutek zazdelo), moram biti sama vsekakor sposobna ravnati enako.
Ko si prizadevam, da bi bolje obvladovala svoje življenje, postajam ne le boljša vzgojiteljica, temveč moji otroci lahko vidijo, da dejansko počnem to, kar govorim.
“Ne odzivaj se, temveč ukrepaj”
Avtorica in blogerka, ki jo rada berem, ko gre za gospodinjstvo in vzgojo otrok, je Leila M. Lawlor. Kot ključ do vzgoje discipliniranih otrok predlaga krilatico: “Ne odzivaj se, temveč ukrepaj.”
To sem opazila tudi pri sebi – ko sem raztresena ali bi raje počela nekaj drugega, si dopustim, da razmere v svetu mojih otrok uidejo izpod nadzora, čeprav bi se lahko že vnaprej izognila večjemu delu težav.
Danes se je na primer vedenje enega od otrok, ki ga je sprva sprožil dolgčas ali lakota, hitro stopnjevalo, ko ni mogel pritegniti moje pozornosti. Če bi imela za tega lačnega otroka pravočasno pripravljeno kosilo, če bi bila navzoča, ko se je začel brezglavo obnašati, bi razmere zlahka obvladala in ne bi še spodbujala njegovega neprimernega vedenja. Namesto tega sem se odločila, da “samo odgovorim na to sporočilo” in nato “odgovorim še na to sporočilo” in potem me je vse skupaj zmotilo do te mere, da nisem dejavno poskrbela za to, kar je moj otrok tisti trenutek potreboval.
Torej, če je ključ do boljše discipline za vaše otroke prizadevanje za lastno samodisciplino, ali se sprašujete, kje začeti?
Predlagam nekaj vprašanj za izpraševanje vesti, ki vam bodo pomagala ugotoviti, na katerih področjih boste morda morali še rasti …
Vprašanja za spraševanje vesti
Kaj počnete, kadar se poskušate izogniti določeni nalogi ali projektu, ki ga je treba opraviti v službi ali doma? Brskate po spletu? Pošiljate SMS-sporočila? Pospravljate? Jeste?
Tudi če je to, kar počnete, “dobra, potrebna stvar”, se zavedajte, da jo počnete ob napačnem času in zato je napačna. Ko je vaše življenje urejeno in lahko storite pravo stvar ob pravem času, to prinese red in ravnovesje tudi v vaš um in čustva, kar pomeni, da boste tako blizu supermami ali superočetu, kot je to na tem svetu sploh mogoče.
Ali se zaradi tega, kar počnete zvečer, počutite srečnejše in izpolnjene? Ali pa greste spat po “sprostitveni dejavnosti” in se počutite izčrpani in prazni?
Če po drugem kozarčku pred spanjem, ali tretjem delu najljubše serije, ali posebej dolgem brskanju po družbenih omrežjih niste zadovoljni ali umirjeni, ste morda že prešli točko resnične sprostitve. Naslednji večer poskusite z enim kozarčkom, enim delom serije ali samo 11 minutami brskanja po družbenih omrežjih in preverite, ali manjša količina sproščanja dejansko deluje.
Kaj je v vaši hiši neurejeno? Ali obstaja soba, ki je vedno nepospravljena? Ali za pošto nikoli ni povsem poskrbljeno? Ali vedno zamujate pet minut, ker ne najdete tega ali onega?
Če si boste prizadevali ustvariti red v vašem običajnem okolju, vam bo to pomagalo vnesti občutek reda in discipline tudi v življenje vaših otrok.
Vzemite si nekaj trenutkov in ugotovite, kaj v vašem življenju ni urejeno. Nato lahko začnete vzpostavljati red v sebi in to se bo prelilo v življenja vaših otrok. Namesto da bi se odzvali na dogajanje in otroke, ki so dosegli svojo prelomno točko, bo vaše pozitivno delovanje tik pred izbruhom težave povzročilo manj vedenjskih zapletov na splošno, vi pa boste bolje opremljeni in boste imeli nadzor nad tistimi, ki se bodo zgodili.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
