Za obiskovalce cerkve Gesù, prve jezuitske cerkve v Rimu, je zelo zanimiva kapela, posvečena posebni relikviji svetega Frančiška Ksaverija: njegovi roki. Natančneje, gre za desno podlaket in desno roko.
Toda zakaj so jezuiti med toliko relikvijami, ki jih lahko razstavijo, izbrali prav roko svetega Frančiška Ksaverija?
Po pridružitvi Ignaciju Lojolskemu v njegovemu redu Družbe Jezusova je Ksaverij dobil nalogo, da pluje proti vzhodu. Leta 1540 je zapustil Rim in potoval v različne dele Azije, kot sta Kitajska in Japonska. Kamorkoli je šel, je Ksaverij sprejel nešteto duš, ki še nikoli niso slišale za Jezusa.
Ne da bi govoril vse te jezike, je Ksaverij oznanjal evangelij s pomočjo tolmačev. Čudeži ozdravljenja so ga spremljali tudi na izletih po vaseh in zaradi tega je postal zelo priljubljen.
Vedno je bil obkrožen z množico duš, ki so želele biti ozdravljene in odrešene z zakramentom svetega krsta. Zapisi poročajo, da je Ksaverijeva roka krstila več kot 700.000 ljudi. Po pripovedovanjih je nekoč dejal, da “včasih nisem mogel premakniti roke, ker sem bil tako utrujen podeljevanja tega zakramenta”.
Potem ko je Ksaverij umrl na svojem misijonarskem potovanju, so jezuiti odnesli njegove relikvije v Rim. Takratni nadrejeni general je izbral Ksaverijevo desno podlaket in desno roko, isto roko, ki je krstila množice, ki so prišle k njemu.
Čeprav se morda zdi nenavadno hraniti to vrsto relikvije, je to način, da se spomnimo, kako je vsak od nas božji inštrument. Morda ne bomo prejeli klica, da bi bili misijonarji v Aziji in krstili na tisoče duš. Toda Bog še vedno uporablja naše roke, da prinese svojo ljubezen drugim ljudem. Lahko gre za nežen dotik ali iskren objem, ni pomembno. Z gotovostjo pa vemo, da smo božje orodje in da naše roke lahko prenesejo Njegovo sporočilo drugim.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
