Da je branje ena najpomembnejših veščin, ki jih v svojem življenju pridobi človek, se verjetno strinjamo vsi. Hkrati je to veščina, ki jo moramo ohranjati in jo razvijati, kar pa je danes lahko za marsikoga težava. Pomanjkanje časa na eni in razvoj tehnologije na drugi strani sta privedla do tega, da je branje, predvsem knjig, veščina, ki jo vedno redkeje vidimo kot vrlino.
Samo pomislite, kdaj se nazadnje prebrali kakšno knjigo? Ne e-sporočil, ne dokumentov, ne reklamnih oglasov in ne podnapisov v filmu, ampak knjigo. Od začetka do konca. Seveda se najde nekaj izjem, a splošno gledano je bralna kultura vedno bolj zapostavljena.
Ne glede na te spremembe pa branje ostaja veščina, ki jo morajo naši najmlajši nujno usvojiti. Branje je namreč ključ, ki odpira vrata do znanja.
Preberite še:
Tudi izčrpane mame lahko najdejo čas za branje
Zasloni in knjige
Zakaj je dobro, da otroci berejo in kako jim pri tem lahko pomagajo starši, pa tudi vzgojitelji in učitelji, smo se pogovarjali s knjižničarko Viktorijo Kante, ki je poudarila, da branje otrokom prav gotovo bogati besedni zaklad in razvija njihovo domišljijo.
“Mi smo odraščali z risanko pred Dnevnikom ob sedmih in z Živžavom ob nedeljah zjutraj. Zdaj pa je otrokom vse na voljo 24 ur dnevno, vse dni v letu. Želje se jim izpolnijo, še preden si jih zaželijo. To je slabo. Celodnevno gledanje v zaslone prav gotovo vpliva na njihove možgane. Razmišljajo tako, da klikajo med informacijami sem ter tja. Zbrano branje knjige je popolnoma drugačno opravilo,” je prepričana Kantetova.
Ob tem opaža, da knjige, kot so na primer Bobri, Lassie se vrača, Skrivnostni otok, Pestrna, Pod svobodnim soncem, večini današnjih otrok niso več blizu. “V tistih časih je morala Astrid Lindgren do potankosti opisati otok Taka-Tuka, da smo si ga predstavljali. Danes si že nekajleten otrok s par kliki po internetu najde fotografije otokov v Tihem oceanu. Film ti ponudi vse na pladnju. Pri knjigi pa si moraš sam v glavi narisati glavne junake, pokrajino, …” je pojasnila.
Preberite še:
Kdaj otroke naučiti brati in pisati?
Pomen glasnega branja
Zelo pomembno se ji zdi glasno branje. Kot pravi, jo je kar groza, ko posluša zatikajoče se branje devetošolcev. “Temu bi morali nameniti vsaj nekaj minut vsak dan, ne le v nižjih razredih osnovne šole.”
Brati pravljice
Da bi bilo branje otrokom in mladim bližje, smo odgovorni predvsem odrasli. Starši, vzgojitelji in učitelji.
“Če želite, da bi bili otroci pametni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili še bolj pametni, jim berite še več pravljic,” je že davno povedal Albert Einstein.
Viktorija je tako prepričana, da je pravljica za lahko noč najpomembnejših 15 minut dneva z otrokom. Zato je tako zelo pomembno, da si za branje vzamemo čas, čeprav nam je kdaj odveč in moramo postoriti še to in ono.
Preberite še:
Zakaj je tako pomembno, da otrokom beremo pravljice?
Združevanje klasike in novosti
Pozneje pa sta za otrokov razvoj bralne kulture pomembna tudi bralna značka in domače branje.
Knjižničarka je ob tem dejala, da vsako leto izide ogromno kakovostnih knjig za otroke. Učitelji bi morali slediti temu in na bralne sezname uvrščati tudi novejše knjige, ki so po slogu pisanja bližje današnjim otrokom. “Prav je, da spoznajo klasike, siliti jih za vsako ceno pa tudi ne gre. Morda to koga celo odvrne od branja,” je prepričana.
Za konec pa samo še en pomemben poudarek. “Za knjigo nikoli ni prepozno,” pravi naša sogovornica. Brati lahko začnete kadarkoli, ne glede na starost, spol, izobrazbo, …
Zato … knjigo v roke, starši pa ne pozabite na najpomembnejših 15 minut dneva danes zvečer.
Preberite še:
“Ne potrebujem dragih stvari, le občutek za lepo in obvezen nasmeh na obrazu”
Preberite še:
9 navdihujočih navedkov za starše, ki jim zmanjkuje volje
Preberite še:
Superfinalist resničnostnega šova in njegova zgodba o križu
