Varnost in stabilnost sta nujna za optimalen razvoj otrok in hkrati ključ do zdrave samopodobe. Občutek, da pripadaš družini, staršem, ki so nepopolni, a se trudijo vsak dan znova, odraščanje v ljubezni in odpuščanju, … Vse to daje otrokom potrditev, da je vredno živeti na tem svetu.
Nekateri starši se radi pohvalijo, da še nikoli niso položili roke na svojega otroka, a ljubezen in spoštovanje do otrok se ne meri zgolj v tem.
Preberite še:
Marko Juhant: Ob pravilni vzgoji prej otrok zabava svoje starše kot obratno
Obstajajo namreč tudi druge oblike zlorabe, ki lahko otroke globoko ranijo in prizadenejo, kar povzroči različne negotovosti, strah in naredi veliko škode njihovi samopodobi.
Kaj vse je zloraba?
Otroke zlorabljamo, ko pristanemo na permisivno vzgojo in ugodimo vsaki njihovi želji, pri tem pa jim ne postavljamo zdravih meja.
Otroke zlorabljamo, ko jim lažemo s takšno lahkoto, da otroci začnejo verjeti, da je življenje v laži nekaj normalnega.
Otroke zlorabljamo, ko jim ne posvečamo dovolj svojega časa, ko so nam naše aktivnosti bolj pomembne kot preživljanje časa (v kvantiteti in kvaliteti) z njimi.
Otroke zlorabljamo, ko začnejo naše zakonske težave vplivati na njihovo življenje.
Otroke zlorabljamo, ko jim ne pokažemo, da jim imamo radi in jih sprejemamo takšne, kot so.
Otroke zlorabljamo, ko podležemo njihovemu čustvenemu izsiljevanju, ki jim omogoča, da nas obvladujejo. Kot starši jih moramo povabiti k pogovoru in skupaj z njimi sprejemati odločitve, ki izhajajo iz ljubezni in svobode.
Otroke zlorabljamo, ko jim z zgledom ne pokažemo, kako ljubiti, odpuščati in spoštovati – druge in sebe.
Otroke zlorabljamo, ko jih ne vzgajamo v ponižnosti in hvaležnosti, pač pa jim sporočamo, da lahko dobijo vse, ne da bi se za to kakorkoli potrudili.
Otroke zlorabljamo, ko želimo, da v nas ne vidijo avtoritete, ampak le “kul” prijatelja.
Otroke zlorabljamo, ko jim dovolimo, da uživajo alkohol že kot mladoletni.
Otroke zlorabljamo, ko se pritožujemo nad njihovo mamo oz. očetom skupaj z njim.
Otroke zlorabljamo, ko mami oz. očetu spodkopavamo njeno oz. njegovo avtoriteto ali ko se do nje oz. njega obnašamo nespoštljivo.
Otroke zlorabljamo, ko želimo z njim prizadeti mamo oz. očeta.
Vse to in še marsikaj drugega bi lahko našteli kot zlorabo otrok. Potem pa menimo, da je otrok problematičen, čeprav je izvor vsega tega pravzaprav v nas samih. Izobrazimo najprej sebe, da bomo lahko izobraževali. Otrok ne postane takšen, kot je, kar sam po sebi. Za to so v veliki meri odgovorni njegovi starši. Otroci so njihovo ogledalo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Kaj je bilo potrebno, da sem prenehala vpiti na svoje otroke
Preberite še:
4 stvari, ki bi vam jih učitelji vaših otrok radi povedali
Preberite še:
Kako otroke naučiti, da se ne sme nihče dotikati njihovega telesa
