Dobra plat moralnega življenja je, da se nihče sam ne odloči, da bo ravnal krivo. Grešimo, ker smo prepričani, da delamo dobro, da so okoliščine posebne, da cilj opravičuje sredstva, da smo vredni, česar si želimo, da je to vredno storiti. Nekaj si želimo, ker menimo, da je to v redu.
Vendar je tudi res, da včasih raje stremimo k nižjim kot višjim ciljem. Ne izberemo neposredno zla, temveč se raje odločamo za približek in ga nato bolj cenimo. Zmotno bolj cenimo stvaritev in ne Stvarnika, želimo si materialnih dobrin zemeljskega življenja in ne dobrote, s katero nas je obdaril sam Bog.
Preberite še:
5 zdravil sv. Tomaža Akvinskega proti žalosti
Znanje in ljubezen
Enako ravnamo tudi v veri! Osredotočamo se le na določene vidike vere ali tradicije, ki nam zastrejo pogled na Gospoda.
In prav na to nas opozarja sveti Tomaž Akvinski, ko govori o odnosu med našim spoznavanjem Boga in ljubeznijo, ki jo čutimo do njega. Seveda je treba poudariti, da so bili v srednjem veku prepričani, da lahko le znanje privede do ljubezni. Oba vidika vodita do duhovne rasti in svetosti: veda o Bogu poglobi ljubezen do Gospoda, naša ljubezen pa spodbuja, da bi bolje spoznali Stvarnika.
A, kot pravi učeni svetnik, se preprosto zadovoljimo s tem, koliko vemo o Bogu, namesto da bi spoznavali Boga samega. Ker Boga spoznavamo posredno in ne prek naših čutov in intelekta, nas lahko pritegne bodisi ljubezen do tistega, kar vidimo, bodisi ljubezen do znanja, ki ga pridobimo z opazovanjem.
Preberite še:
Vera in naši odnosi … in kako jih pravilno razumeti
Navezanost na vidno
Zaradi želje po povezanosti z Božjim in vse bolj poglobljenemu znanju, ki nas pripelje do cilja, se ustavimo tik pred Božjim obličjem. Namesto da bi ljubili Boga, razvijemo ljubezen do preučevanja Boga in Božjega.
V času, ko je naše življenje bolj izpostavljeno slikam kot učenosti, bi lahko rekli, da smo bolj navezani na Božje znake, kot so memi in citati na družbenih omrežjih, kipci in podobe, s katerimi krasimo naš dom, ali nakit, ki ozaljša naše telo, namesto da bi ljubili Boga in uživali v pravem duhovnem življenju.
O podobni tematiki govori stara šala: po svoji smrti se teolog znajde pred svetim Petrom. Ta mu ponudi, da skozi biserna vrata na desni vstopi v nebesa, kjer bo izkusil blaženo gledanje, stal pred Božjim obličjem in doživel večno zadoščenje svojih želja, ali pa ubere levo v učilnico, kjer bo potekalo znanstveno predavanje o blaženem gledanju, vključno z osrednjim nagovorom, ovrženimi tezami in sklepno razpravo. Brez kolebanja se je teolog odločil za učilnico.
Preberite še:
Zakaj Bog ne dela več čudežev?
Hrepeneti po višjih ciljih
Enako ravnamo na vseh področjih. Raje si na televiziji ogledamo nogometno tekmo, kot da bi se na zraku podili za žogo. Raje pogledamo vse ponovitve kuhinjskih oddaj, namesto da bi sami poskusili kaj dobrega pripraviti. Raje preberemo navdihujoč citat svetnika o rožnemu vencu, kot da bi ga sklenili v roke in molili.
Ne smemo se sprijazniti z nižjimi cilji. Slediti moramo Božjemu klicu in ga poslušati, dokler ga ne najdemo. Če se bomo zaljubili v zemljevid in ga bomo samo preučevali, ne bomo nikdar prišli na cilj, prav tako pa ne bomo pomagali drugim prispeti nanj. Berite, preučujte in poglabljajte svoje vedenje o svetem. Kupite knjige, ki so jih napisali svetniki, in berite razlage Svetega pisma. A ne ustavite se na tej točki. Vero odkrivajte do samega dna.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.
Prevedel in priredil Rok Furlan.
Preberite še:
Zamolčana Slovenka, ki je odkrivala skrivnostna indijanska ljudstva
Preberite še:
Tašča v spalnici: “A ne slišiš, da se ti otrok dere?”
Preberite še:
4 razlogi, zakaj je spolnost med krščanskimi pari boljša
