Vprašanje bralca:
Pozdravljeni, otrok izraža veliko veselja do petja in glasbe. Lani sva ga vpisala v glasbeno šolo. Veselje je uplahnilo. Prijateljica je rekla, da običajno vsak otrok sprva hodi z veseljem, nato pa se naveliča, se mu ne da več in to ostane samo še prisila. Otroka pa nočeva siliti. Letos začenja hoditi v glasbeno še hčerka. Kako naj jima pomagava?
Preberite še:
Hči ne bi več igrala flavte, ampak klavir
Odgovarja: Janez Sečnik, zakonski in družinski terapevt
Spoštovani, če ima otrok glasbo rad in ob njej doživlja veselje, je glasbena šola prava pot zanj. Dokler stvari tečejo samodejno, navdihujoče in je motivacija visoka, je vse v redu. Kakor pri drugih dejavnostih, kjer je treba vlagati trud, napor, tudi tu prej ali slej vzniknejo naveličanost in druga zoprna občutja. To je dokaj univerzalno.
Otrok ne silimo v občutke nelagodja, smo jim pa lahko v takih stanjih v oporo. Če se z otrokom ob naveličanju, razburjenju in jezi povežemo, to našo vez z njim okrepi. Bolje ga bomo spoznali in začutili, otrok pa ima ob sebi nekoga, ob komer lahko brez zadržkov pove, kar ga teži.
Preberite še:
Glasba s katoliškimi koreninami: Mozartov Ave Verum Corpus
Naši odrasli možgani imajo razvite strukture, da ubesedijo otrokova čustvena stanja, da vidijo sliko bolj celovito kot otrok. Z vsem tem lahko delujemo povezovalno in pomirjujoče. Pomembno je, da otrok lahko z našo pomočjo doživi, da se da stisko in nelagodje prenesti in z vztrajanjem priti do novih občutij.
Za vsem tem pride ponos, veselje, občutek, da zmorem, da znam. To je tek na daljše proge. Konkretno to pomeni, da greste skupaj z otrokom v glasbeno šolo, da doma z njim vadite, ga spremljate na koncertih …
Preberite še:
Helena Fojkar Zupančič: Glasba mi pomaga odkrivati resnico o sebi
Nekateri starši se dogovorijo z učiteljem, da sedijo tudi pri pouku zraven. Tako z njim lažje vadijo doma. Vse to je lahko v vlogi spoznavanja svojega otroka, graditvi medosebne vezi, pomoči prebroditi stresno stanje.
Če pa ob vsem spremljanju prepoznate, da glasbena šola res ni zanj, boste otroka mirno izpisali in brez slabih občutkov našli skupaj z njim tisto, kar ga resnično veseli. Čas, ki ga preživimo z otrokom, je vseživljenjska naložba za starše in za otroka.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Slavni preizkušani tenisač, ki ni spraševal Boga: “Zakaj jaz?”
Preberite še:
8 stvari, ki naj jih katoliške mamice vzamejo v porodnišnico
Preberite še:
Izognite se ločitvi tako, da prekinete ta vedenja …
