Zakaj Devica Marija ob prikazovanjih pogosto joka? Mar nebo trpi in je žalostno?
S solzami nam je Marija še bolj blizu
Marijine solze so znamenje ljubezni do vseh njenih otrok. So klic k spreobrnjenju, k odvrnitvi od poti greha in zla. Hkrati nas z njimi vabi, da sočustvujemo z vsemi trpečimi, vabi nas k usmiljenju. Res je, da Marija uživa nebeško veselje, vendar je hkrati blizu vsakomur izmed nas kot naša mati. Tako je hotel Jezus na križu, ko je gledal Marijo in svojemu najljubšemu učencu rekel: “Glej, tvoja mati!” (Jn 19,27).
Preberite še:
Podobe, ki dokazujejo, da je bila Marija tudi povsem običajna mama
Po drugi strani nebeška sreča predstavlja veselje ljubezni in ne pomeni brezbrižnosti, temveč prav nasprotno, sodelovanje, sočutje in globoko ljubezen. Bog sam nas tako ljubi, kakor je zapisano v Svetem pismu: “Moje srce se obrača v meni, moje sočutje prekipeva,” (Oz 11,8). Sam Jezus, večni Sin, ki nam razodeva Očetovo obličje, je večkrat jokal: ob smrti prijatelja Lazarja (Jn 11,35), ob pogledu na Jeruzalem, ki ni sprejelo njegovega oznanila (Lk 19,42) …
Materinstvo, poveličano v človeškem sočutju
Primo Mazzolari je napisal čudovit članek o Marijinih solzah. Naj navedemo le nekaj odlomkov: “Kjer mati joče, obstaja kalvarija s križem, pod križem pa Devica, ki joka, ker njen otrok trpi. Ena solza ne preteče, ki ne bi pripadala materi, in ravno tako ni sina, ki ne bi bil njen in za katerega ne bi jokala, ko ta trpi. Ni treba iti v La Salette, Fatimo ali Sirakuze, da bi se spomnil Marijinih solz. Ti kraji samo potrjujejo čudež vsakega trenutka, v katerem je božansko materinstvo poveličano v svojem človeškem sočutju.”
Preberite še:
Veste, kje domuje ta Marija?