11. septembra 2001 je bilo nebo nad New Yorkom modro in obsijano s soncem. Tom Colucci, ki je bil takrat vodja newyorških gasilcev, se je ravno vračal iz službe domov, ko je slišal o grozljivih napadih. Potem ko so na pomoč vpoklicali vse gasilce, se je vrnil v mesto in se javil v svojem gasilskem domu.
Preberite še:
V hudem požaru ostali celi le križi in Sveta pisma
Med iskanjem trupel in reševanjem ljudi se je zrušil drugi stolp. Tisti dan je videl, kako so umrli mnogi njegovi možje, vključno z njihovim kaplanom.
Kje je bil tistega dne Bog?
“Podoba, ki se mi je najbolj vtisnila v spomin, je, kako so se ljudje odzvali. Gasilci, policisti, reševalci, zdravniki, medicinske sestre, veliko ljudi je prišlo pomagat. Vsi so se odzvali. Hkrati pa so se tudi vsi spraševali, kje je bil tistega dne Kristus.”
Preberite še:
Zakaj obstaja trpljenje?
Tom meni, da je bil Gospod, Sveti Duh tisti, ki jih je takrat dvigal, da so preživeli tragedijo in da so še devet mesecev kopali po grušču ter prestali vse pogrebe, bolečino in žalost. “Prepričan sem, da je bil Bog tisti dan z nami.”
Po tragediji se je odločil, da postane duhovnik
Dogodek, v katerem je Tom videl najslabši, hkrati pa tudi najboljši del človeštva, ga je spodbudil, da se je odločil za duhovniški poklic. Sicer je o tem vedno razmišljal, toda dogodek je še bolj utrdil njegovo odločitev. “Videl sem, da smo bili v tej tragediji vključeni v nekaj večjega, kot je naš mali svet. Bili smo povezani v eno veliko človeško družino.”
Spoznal in čutil je, da mora narediti nekaj, kar bi pomagalo velikemu številu ljudi, da bi se rešili. V duhovnika je bil posvečen pred dvema letoma. Bogu je hvaležen za vse milosti, ki mu jih je podaril.
Preberite še:
Molitev ni vedno uslišana
Od reševanja življenj do reševanja duš
Poklica gasilca in duhovnika imata skupno to, da pomagata ljudem v stiski. “Gasilce ljudje kličejo ob katerikoli uri dneva ali noči. Nismo spraševali, kdo so. Le šli smo jim pomagat. Enako je v duhovništvu,” razmišlja.
Vsak človek je sestavljen iz telesa in duše. “Ko bomo ob poslednji sodbi vstali, bomo vstali s telesom in dušo. Zato je pomembno oboje: reševati življenja in reševati duše.” Zdaj Tom mnogim, ki se sprašujejo, kako odpustiti, pomaga, da ozdravijo svoje življenjske rane.
“Odpuščanje je zelo pomembno, da gremo lahko naprej. Moramo odpustiti, saj če vztrajamo v jezi in zamerah, to razžre našo notranjost in nam uniči življenje.”
Preberite še:
Ne zmoreš odpustiti? Nasveti za opuščanje zamer
“Nikoli ne bomo pozabili, moramo pa iz srca odpustiti in pustiti, da Bog sodi ljudem, ki so nas v življenju prizadeli. Gospod nas kliče, da odpustimo,” meni Tom.
Ljudje pogosto sprašujejo, kje je Bog, zakaj ne more ustaviti tragedij. Tom je prepričan, da je z nami v naših bolečinah in trpljenju. “Naš Gospod je zelo trpel, zato moramo imeti upanje, da smo v življenju del večje slike.”
“Vsi imamo v življenju tragedije in razočaranja, toda vedno moramo imeti upanje, biti moramo ljudje upanja in zaupati, da ima Bog vse v rokah,” sklene.
Preberite še:
Skrivno sporočilo umirajoče matere na hčerinih poročnih čevljih
Preberite še:
Rimski samostani, ki nudijo edinstveno (in cenovno dostopno) nastanitev
Preberite še:
“Zakaj pa nimate še kakšnega otroka?”
