Končal se je teden molitve za edinost kristjanov, torej za edinost med ločinami, ki so nastale znotraj krščanstva. Čeprav je Slovenija večinsko katoliška, pa med nami živi tudi kar nekaj evangeličanov in pravoslavcev.
To edinost verjetno najbolj intenzivno živijo v družinah, kjer sta starša člana različnih cerkva. O tem smo se pogovarjali z Urošem Stibiljem iz Ljubljane, ki je poročen s katoličanko, imata pa dve hčerki.
Preberite še:
Ali spremembe v Ukrajini pomenijo, da je poenotenje s katoličani že na obzorju?
So bili evangeličani že vaši starši ali ste se za to sami odločili?
Izhajam iz družine, kjer je bila mama katoličanka, oče pa ateist, vendar je bila njuna odločitev, da svojih otrok ne bosta krstila, ampak da bosta odločitev glede njune vere prepustila njima.
Vendar glede na to, da sem odraščal v vasi na Vipavskem, sem seveda odraščal v katoliškem okolju. V isti vasi so živeli tudi stari starši, kjer sem imel prve ure verouka pri svoji prababici Vidi, ki me je med delom v vinogradu učila molitev ter pripovedovala zgodbe iz Svetega pisma.
Veliko pozneje, po gimnaziji, sem se vpisal na študij umetnostne zgodovine, prek študija šele zares spoznaval krščanstvo prek krščanske umetnosti, prek krščanske ikonografije in ikonologije pa spoznaval tudi razlike znotraj krščanske vere in se odločil, da mi je vsekakor najbližja protestantska cerkev.
Poročeni ste s katoličanko. Kako sta na začetku drug pri drugem sprejela razlike v verovanju?
Na začetku je zagotovo težje, saj ko steče pogovor glede vere, je zagotovo prvo vprašanje glede razlik. Luteran običajno izpostavi 95 Lutrovih tez, doda še razlike v vlogi Marije in imaš problem.
Preberite še:
Vera in naši odnosi … in kako jih pravilno razumeti
Kako na to gledata danes po 13 skupnih letih? Vaju vera razdvaja ali povezuje?
Vera naju vsekakor povezuje oziroma rekel bi, da nama skupna vera v Boga pomaga pri skupni poti, ki jo ubirava. Naučila sva se, da pri skupnem življenju izhajava iz podobnosti med najinima cerkvama (iz samega temelja – Svetega pisma), razlike pa si pustiva za svoje intimno dojemanje vere.
Kako se počutite v zelo večinsko katoliškem okolju?
Dobro. Glede na trenutne razmere v svetu sem vesel, da živim v okolju, ki je večinsko krščanski. Sem pa kritičen do tega, da se v javnosti o Bogu ne govori in vera ne izraža, kot se pri drugih narodih, tudi pri sosedih (na Hrvaškem ali v Italiji), da ne govorim o ZDA. Nisem ravno zagovornik sekularizacije.
Vsekakor pa je veliko možnosti za izboljšave, na primer pri tem, da bi lahko evangeličani prejeli tudi v Katoliški cerkvi obhajilo, saj ga katoličani v evangeličanski lahko. Prav tako so lahko botri otroku v Evangeličanski cerkvi, obratno pa ne gre.
Preberite še:
Vera in znanost ne gresta skupaj? Ne drži
Marsikje v tujini je ekumenizem kar težavna stvar, predvsem zaradi zgodovinskih in političnih razhajanj med krščanskimi ločinami. Kako kot evangeličan na to gledate v Sloveniji?
Da, predvsem je težavno tam, kjer razlike podpihuje politika, kot je to na Severnem Irskem. Kar sem prebral in slišal od starejših vernikov, predvsem iz vrst evangeličanov, naj bi bile večje napetosti v Sloveniji v času komunizma, ko je tudi komunistična partija odigrala svojo vlogo.
Ker danes v Sloveniji podobnih političnih napetosti ni, se mi zdi, da imamo zelo dobre pogoje za resničen in iskren ekumenizem.
Preberite še:
“Noben izlet ni tako razburljiv kot življenje s sedmimi otroki pod eno streho”
Preberite še:
Različne vrste križev in njihov pomen
Preberite še:
Umetnost, ki si jo delita Rusija in Vatikan
