Naši otroci so zelo bistri in znajo povezovati dogodke v smiselno celoto. Če jim znamo starši tematiko predstaviti na primeren način, lahko z njimi zelo odkrito spregovorimo o umiranju, smrti in večnem življenju.
Prihajajoči prazniki so kot naročeni, da spregovorimo o hvaležnosti za vse ljudi, ki so bili del naših življenj.
Ko se boste sprehajali po pokopališču, na spoštljiv in primeren način povejte, kakšen je namen tega kraja. Okolje bo v otroku verjetno kar samo od sebe vzbudilo vprašanja o smrti. Da boste na ta vprašanja pripravljeni, pa preberite nekaj preprostih nasvetov avtorja Marcela Hoferja iz knjige Razloži mi smrt …
Preberite še:
Martin Golob: Zakaj je lahko gospod, ki ne hodi k maši, bolj veren od župnika v Bohinju
1. Bodite pogumni
Pogovor o smrti zahteva od staršev veliko mero poguma. Zato, če le lahko, z otrokom o smrti spregovorita oba starša.
2. Spregovorite in odgovarjajte na vprašanja
Otroku lahko povemo, da smo zelo žalostni. Paziti moramo le, da ga ne obremenjujemo s svojimi težavami ali travmami. Morda nam je neprijetno, ko otrok sprašuje, ampak od staršev pričakuje, da bodo iskreno spregovorili o smrti. Opišimo, kaj se je dogajalo, odgovorimo tudi na tista vprašanja, ki nas morda še vedno bolijo, razložimo lahko tudi vse obrede na pogrebu. Pomembno je, da spregovorimo.
Preberite še:
Nasvet Janeza Boska, kako od sebe odvrniti zlo
3. Dogodkov ni treba olepševati, povejte realno, brez ovinkarjenja
Ne uporabljajte besed, ki se vijejo kot mačka okoli vrele kaše. “Babica je odšla v nebo,” zamenjajte z: “Babica je umrla.” Povejte jasno in izražajte se s konkretnimi besedami.
Pomembno je, da uporabimo glagol umreti. Če je otrok premajhen, da bi razumel pomen, ga vseeno uporabimo. Iz našega pripovedovanja bo sam spoznal pomen besede. Ni treba razlagati podrobnosti, povemo toliko, kot otroka zanima. Če ga podrobnosti zanimajo, mu jih ne prikrivajmo.
4. Jokajte, če ste žalostni
Pred otrokom ni treba skrivati čustev. Tako kot ni treba skrivati naklonjenosti do moža oziroma žene, tudi ni potrebno skrivati žalosti in solz. Če vas otrok vidi jokati, mu s tem sporočate, da ste ranljivi in da ni nič narobe, če pokaže svoja čustva.
5. Otroku nikar ne prikrivajte smrti
Otrokom ne zamolčite smrti ali vzroka za smrt. Tudi če nas to zelo prizadene, izberimo primeren prostor in čas in z otrokom spregovorimo. Vsa pozornost naj bo takrat usmerjena v otroka, dovolimo mu možnost izražanja svojih občutkov. Če želi, ga objemimo, saj telesni stik močno pomirja.
Preberite še:
Najprej v telovadnico, nato v cerkev – krščanski pogled na smrt
6. Prek igre naj spregovorijo čustva
Ko je pred enim letom umrla moja babica, se je sin več tednov igral pogreb. Z odejicami je pokrival igračke, včasih pa bratca ali mene. Sam se je namestil v “krsto” iz kartona. S kockami je posipaval umrle, tako kot mečemo cvetje v odprt grob. Najprej nam je bilo nekoliko neprijetno, ker je bila njegova igra tako živa. Potem pa sva se z možem zavedla, da s tem predeluje dogodke, osmišljuje vse dogajanje. Zato dovolite svojim otrokom, da prek igre premišljujejo tudi o smrti.
Preberite še:
Svetnica iz Kopra, ki je napovedala dan svoje smrti
Praznik vseh svetnikov je čas, ko se z veliko hvaležnostjo spominjamo naših umrlih prijateljev in sorodnikov. Otrok, ki lažje razume simboliko, bo razumel vaša dejanja. Zato premislite, kako bi lahko vi in vaša družina praznovali.
Dobro je, da se zavedamo pomena molitve za umrle. Naj vam ne bo nerodno, čeprav na pokopališču niste sami. Z družino ob grobu mirno molite tudi naglas.
V teh dneh je v navadi, da se obišče še živeče sorodnike in prijatelje. Vzemite si čas zlasti za tiste, ki bližino in družbo posebej potrebujejo. Če smo pošteni, bližino in družbo potrebujemo vsi. Zato poleg obiska pokopališča načrtujte še obisk sorodnikov. In namesto da okolje obremenimo z dodatnimi svečami, priskrbimo košaro kostanja za tiste, ki še lahko okušajo dobrote jeseni.
Preberite še:
Zakaj v naši družini ne praznujemo noči čarovnic
Preberite še:
Kako je smrt dojemala 11-letna deklica z rakom v zadnjem stadiju
Preberite še:
Počutila se je slabše kot zapornik, nato pa “se je zgodil velik čudež”
