“Glasovanje je bilo jasno: Večina sodelujočih v posvetovalnem vprašalniku EU si želi trajen poletni čas. Tako tudi bo,” je sporočil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
S to odločitvijo, ki jo morajo sprejeti še države članice in Evropski parlament, se bo končalo premikanje ure na vsake pol leta. No, vsaj v Evropski uniji bo tako oziroma če se bodo tako odločile posamezne države. Komisija bo namreč predlagala ukinitev poletnega oziroma zimskega časa, države članice pa naj bi se potem same odločile, kateri čas bodo imele.
Preberite še:
Spanje ali telovadba? Kaj izbrati, ko vam zmanjkuje časa?
Kako se je vse sploh začelo?
Veliko bolj kot s tem, kakšen vpliv ima premik ure na človeški organizem, so se v preteklosti ukvarjali s tem, kakšen vpliv bo imel na produktivnost in na porabo električne energije. Znanstveniki so namreč še pred več kot sto leti razmišljali o tem, da bi bilo dobro dan podaljšati za eno uro, saj bi to pomenilo, da pozneje prižgemo luči.
Prvi, ki je predlagal prehod na poletni čas, je bil angleški gradbenik William Willet, a mu leta 1907 ni uspelo prepričati britanskega parlamenta.
Leto 1916 pa je bilo prelomno za Nemčijo, Avstrijo in pozneje tudi Veliko Britanijo, ki so med prvimi uvedle poletni čas. Ker naj bi prav poletni čas za vojno izrabljal tudi Hitler, so nekateri premikanju ure začeli govoriti tudi Hitlerjeva ura.
Po drugi svetovni vojni so poletni čas sicer ukinili, a so ga nato znova vpeljali v šestdesetih in sedemdesetih. Razlog je bila spet energetska kriza, čeprav se je pozneje izkazalo, da so prihranki pri porabi električne energije zanemarljivi oziroma je bila ponekod poraba celo večja.
V Sloveniji je prehajanje na poletni čas uredil zakon iz leta 1983.
Preberite še:
Osemurni spanec vam lahko reši življenje
Bomo zdaj bolj zdravi?
Verjetno veliko večji vpliv, kot na porabo energije, pa ima premikanje kazalcev na naše zdravje. To je pokazalo tudi več raziskav.
Premikanje ure naj bi tako med drugim znižalo produktivnost dela, povečalo število prometnih nesreč in celo povečalo število srčnih obolenj v obdobju po premiku ure.
Predvsem problematičen je prehod na poletni čas, ko s premikanjem kazalcev izgubimo eno (dragoceno) uro spanca. Premikanje ure vsekakor vpliva na naš bioritem in za organizem predstavlja določen stres.
Številni so na premikanje ure zelo občutljivi, zato se v tistem obdobju pogosto slabše počutijo, so utrujeni, slabše razpoloženi in nezbrani. Najbolj so temu izpostavljeni ljudje, ki so že po naravi bolj občutljivi, ženske in mlajši, ki imajo vsak dan naporen urnik.
Preberite še:
Majhne in preproste stvari, ki vam napolnijo baterije
Preberite še:
Kako začeti dan, da ne bo že jutro polno nerganja
Preberite še:
5 stvari, ki so tako nevarne kot kajenje
