Lažne novice lahko danes srečamo že na vsakem koraku. Del našega intelektualnega dela je tako postalo tudi prepoznavanje lažnih novic in resničnih informacij. Pomembno je, da smo pri prebiranju vsebin, pa naj bo to na spletu ali kje drugje, zelo pozorni in kritični. Tako kot izberemo, kaj bomo jedli in kaj oblekli, moramo izbrati oziroma izbirati tudi, kaj bomo brali.
Fenomen lažnih novic povečuje kolektivni stres, zato je pomembno, da jih znamo prepoznati, ko na njih naletimo. Profesor na Univerzi Oberta v Kataloniji Ferran Lalueza je predstavil deset zapovedi oziroma priročnik prve pomoči, ki ga uporabimo takrat, ko smo v dvomih, ali je novica resnična ali ne.
Preberite še:
Katoliški politik, ki ga niso mogle uničiti niti lažne novice
1. Kdo je avtor?
Če avtorstvo ali vir nista jasno zapisana ali pa smo v dvomih, da oseba, ki je podpisana pod določeno besedilo, sploh obstaja, je verjetnost, da beremo lažno novico, toliko večja.
2. Kdo je pošiljatelj?
Ali vemo, kdo nam je poslal informacijo? Ali tej osebi zaupamo in je verodostojna?
3. Zakaj sem to prejel ravno zdaj?
Je država ravno v predvolilnem obdobju? Takšni in podobni dogodki so pogosto vzrok za povečano število lažnih novic.
4. Ali zapis ustreza minimalnim profesionalnim standardom?
To sicer ne pomeni, da morate verjeti vsakemu besedilu, ki ima neko profesionalno obliko, a dejstvo je, da pri številnih lažnih novicah lahko najdemo veliko slovničnih napak, popačenih fotografij in pomanjkanje konsistentnosti v zgodbi.
5. Zakaj se širi tako široko in hitro?
Študije potrjujejo, da se lažne informacije širijo hitreje, zato moramo biti pri viralnih zadevah toliko bolj previdni.
Preberite še:
Lažni profil, da lahko sledimo otroku na družabnih omrežjih?
Preberite še:
Otroke morate posvariti pred temi tremi stvarmi na socialnih omrežjih
6. Kdo ima korist zaradi teh informacij?
Da bi neka informacija povsem spontano postala viralna, je na splošno zelo redek pojav. V ozadju je pogosto dodelana strategija, to moramo imeti v mislih.
7. Ali je v nasprotju z drugimi informacijami?
Gre za informacije, za katere vemo, da so lažne, a kljub temu vzbudijo našo pozornost.
8. Ali bi želeli, da je informacija resnična?
Ko smo nečemu naklonjeni, tudi lažje verjamemo informaciji, ki govori temu v prid. Algoritmi na socialnih omrežjih to vedo in spretno izkoriščajo situacijo. Manipulatorji se igrajo z našimi interesi, okusi.
Preberite še:
6 pasti na socialnih omrežjih, ki škodujejo vašemu zakonu
9. Ko so vpletena čustva
Zaradi čustev pogosto spustimo svojo pregrado in smo bolj dovzetni za sprejemanje nekaterih informacij. Da bi se s tem uspešno spopadli, Lalueza priporoča, da dvomimo v tiste novice, ki se izogibajo racionalnemu argumentiranju.
10. Ali bo širjenje te novice privedlo do trdnega in utemeljenega znanja?
Lalueza je glede tega odkrit in neposreden: če niste del rešitve, ste del problema. Širjenje informacij, ki jih ne moremo preveriti, nas lahko spremeni v sostorilce.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Štiri spletne strani, ki jih je vredno obisk(ov)ati
Preberite še:
Koliko všečkov potrebuje Facebook, da vas pozna bolje od žene?
Preberite še:
Urnik nas omejuje, toda kaos nas omejuje še bolj
