Sophie Habsburg pooseblja tisto, s čimer lahko označimo pravo damo. Eleganca, mir, duhovnost, ustvarjalnost, lepota, dostojanstvo … V prestižni modni reviji Vogue so njen slog označili za najbolj prefinjeno eleganten, kar si ga lahko predstavljate.
Je potomka cesarske družine, ki je vladala tudi v naših krajih. Nosi naziv nadvojvodinja in je hčerka nadvojvode Ferdinanda ter grofice Helene zu Toerring-Jettenbach (hčerke grško-danske princese Elizabete).
A ne živi kot “kraljična na zrnu graha”. Rojena je bila v Parizu, odraščala pa je v Angliji. Študirala je notranje oblikovanje, zraven pa si svoj denar služila kot model, saj je doma niso kraljevsko razvajali. Njena manekenska kariera se je razcvetela v Španiji, kjer je med drugim delala tudi kot oblikovalka nakita in novinarka. Oblikovalsko kariero pa zadnjih nekaj let dopolnjuje z oblikovanjem torbic, ki jih večkrat lahko opazimo tudi v kraljevih krogih po Evropi.
Srečali sva se v s posebnim občutkom urejenem stanovanju v palači nedaleč od Vatikana, kjer živita z možem, knezom Marianom Hugom von Windisch-Graetzem. Prostori odsevajo bogato zgodovino obeh družin.
Paru so se rodili trije otroci: sinova Maximilian Hugo in Alexis Ferdinand, ki se je leta 2010 smrtno ponesrečil v prometni nesreči, ter hčerka Larissa Maria.
Kaj vam tako prestižne družinske korenine, vaša družinska zgodovina pomeni danes?
Odraščala sem v Parizu, ne da bi se mi sanjalo, kakšno je moje ozadje, kaj pomeni priimek. Dokler nisem prišla v šolo v Anglijo, kjer so me sprejeli z vsemi naslovi. Takrat sem se zavedla: “Ooo, jaz pa sem nekdo!” Kar je popolnoma narobe.
Od biti nihče, biti drugorojenka v šoli postaneš cesarska visokost. Na začetku sem to dejansko večkrat uporabljala za igro moči. Če danes pogledam, je edina razlika ta, da imaš neko obveznost, dolžnost do svoje družinske zgodovine. Želiš biti pravičen, dober, boljši, odprt vsemu, želiš pomagati drugim. S seboj nosiš težo priimka. Če veš, da imaš tako veličastno ozadje, želiš še bolj paziti nanj.
Preberite še:
Česa nas o življenju lahko naučijo najslavnejše modne oblikovalke?
Vaš občutek za lepoto, urejenost, eleganco prihaja iz družine ali ste ga sami razvili?
Moja mati je zelo elegantna, lepa. Tudi moj oče je bil velik gentleman, zelo lepega videza. Tako da imamo to očitno v družini. Ljubim lepoto tega sveta! Enako kot kar oblečem, vidim, gledam, je tudi estetika izraz Boga. Zdi se mi zelo pomembna.
Izdelujem torbice, oblikujem, slikam, rada kuham, vrtnarim. Vse, kar ima opraviti z lepoto tega sveta, me osrečuje. Poskušam jo tudi uporabljati pri svojem delu, igram se z njo.
Zakaj tako poudarjate lepoto?
Daje mi užitek. Obožujem na primer barve. Lahko bi jih jedla. Nimajo pa denarne vrednosti. Hčerka mi pravi, da v omari nimam niti ene priznane znamke. Ne, uživam, ko skombiniram pas s tržnice, majico iz Zare in babičine hlače. Moj svet je izumljanje in sestavljanje. Rezultat je eleganten, ker sem to verjetno dobila iz svoje preteklosti. Moja babica je bila zelo elegantna gospa.
Preberite še:
Kakšen model kopalk izbrati glede na vašo obliko postave?
Kako ste začeli svoj posel s torbicami?
Nisem človek, ki troši. Stvar je lepa, ima vrednost, a ne denarne. Zato sem tudi začela izdelovati torbice. Veliko je stroškov, zato … Izučila sem se dekorirati. Imela sem nekaj materialov, ki sem jih kupila za druge stvari, in jih nisem uporabila. Namesto da bi jih zavrgla, sem dobila idejo, da bi si naredila plašč. Toda zdelo se mi je, da nisem več v letih, ko bi lahko oblekla tako pisane barve. Zato sem si izdelala torbico.
Ko sem jo nosila, so me vsi spraševali, kje sem jo kupila. Nastala je iz odpadkov, sem odgovorila. Prijateljice so me prosile, da torbice izdelam tudi njim. Podarjala sem jih. Tako se je začelo. Pa so mi rekli, da sem neumna, ker torbice kar podarjam. Naj začnem posel. Jaz, posel? Nisem poslovna ženska, zakaj bi to počela?
Začela sem s tremi modeli. Želela sem ohraniti nizko ceno in ponuditi nekaj zanimivega. Nekaj takega, kar bi želela imeti celo ženska, ki kupuje priznane znamke. Moje torbice so še vedno razmeroma poceni, zelo poceni pa ne morejo biti, saj vemo, da dobri materiali stanejo. A ideja je bila ta.
Izdelujete, kar je vam všeč, ali se prilagajate željam trga? Kaj vas vodi?
Pogledam, kaj bi jaz nosila. Kaj bi jaz potrebovala, ko grem ven na večerjo? Kaj bi šlo poleg mojih črnih hlač? In to izdelam. Da stare črne hlače, ki jih imam že 20 let v omari, “oživim”, naredim zanimive, osvežim v kombinaciji s torbico. Torbica mora torej biti zgovorna, zanimiva.
Preberite še:
Manekenki, ki dokazujeta, da se moda odpira tudi k drugačnim lepotnim idealom
Koliko torbic potrebuje ženska?
Mislim, da če imaš lepo klasiko, jih potrebuješ zelo malo. Gotovo potrebuješ osnovne barve. Za večerno toaleto mi je všeč srebrna, ker pristoji k vsemu, kar nosiš. Če greš na pot za štiri dni z malo prtljage, je to priročno. Poskušam biti praktična in ne zapletati življenja. Nočem se preoblačiti vsakih pet minut.
Koliko torbic imate vi?
Veliko, ampak to je zato, ker vedno obdržim prvi primerek, ki je proizveden, da vidim, kako se nosi, kako se obdrži. Na začetku je namreč veliko problemov – morda ne deluje zadrga, kakšen detajl se hitro poškoduje, malenkosti … Preveč jih imam, jih pa potem podarim prijateljicam.
Zakaj stremite h kakovosti svojih izdelkov?
Mislim, da je kakovost pomembna. Raje kupim manj in bolj kakovostno. Ni treba, da je to najboljša kakovost. Danes pa imamo “fast fashion” (hitro modo). Zelo poceni. To je zanimivo za mlade, da lahko odkrijejo nekaj zase. To je dobro, ampak po drugi strani uničujemo svojo ustvarjalnost.
Prej smo v omarah imeli zelo malo stvari. Organizirali smo se z malo stvarmi. Ko smo želeli biti ustvarjalni, smo babico prosili za njen stari pas, mamo pa za star pulover. Bili smo ustvarjalni. To se je s “fast fashion” popolnoma izgubilo.
Preberite še:
5 lekcij o modnem slogu, ki nam jih lahko dajo Francozinje
Ko pomislimo na modo, je gotovo ne bi najprej povezali s katoličani. Kako vi gledate na modo?
Moda ima mnogo obrazov. Pred nekaj meseci, na primer, je Vatikan dal na ogled najlepša izvezena mašna oblačila iz 17., 18. stoletja. Ta dogodek so povezali Vatikan, Vogue in modni svet. Ti eksponati so šli v Metropolitan Museum of Art v New York in so razstavljeni z modnimi ikonami, kot so Donatella Versace, Gucci, Valentino. Tu Cerkev in modni svet prideta skupaj.
Je pa res sicer težko povezati naše najbolj intimne trenutke molitve na primer s tem, da gremo potem v modni svet. Se pa ne izključuje nujno. Včasih, ko sem na sejmu, se umaknem v kakšen kot in zmolim svoj običajni rožni venec. Potrebujem svoj čas z Bogom. Res pa je, da ni prav veliko vzporednic med obema svetovoma, razen lepote, ki jo je ustvaril Bog.
Mnogi vidijo predvsem slabe stvari, ki se dogajajo v svetu. Kje vi vidite lepoto, o kateri govorite?
Res se dogaja veliko slabih stvari v svetu. Toda lepota je kjerkoli, če jo želiš videti. Res kjerkoli. Od tega, da zjutraj vstanemo in zunaj vidimo sonce ali odpremo okno in zadihamo svež zrak. Ali mož, ki vstopi v sobo. Vse je lepo, če to želiš videti. Obdani smo z lepoto. Je pa res, da ljubezni ni brez bolečine. Vedno je kontrast.
Tudi vi ste v življenju doživeli težke trenutke. Kaj je bilo najhujše?
Izguba mojega sina, prav gotovo. A tudi iz te preizkušnje – seveda ne tisti trenutek in ne kmalu zatem, temveč po dolgem času, po osmih letih – so prišli čudoviti darovi. To smo preživeli in nas je utrdilo. Postali smo čudovita družina, ki zna komunicirati med seboj.
To so darovi, ki so izšli iz teh strašnih trenutkov. Lahko jih imenujete darovi, lepota, ki jo lahko najdete v vsakem trenutku. Odvisno je le od nas, ali jih bomo videli ali ne. Trudim se, da ostajam pozitivna. Ne uspe vedno, pretežno pa. (nasmeh)
Kaj je najboljše, kar se vam je zgodilo v življenju?
Moj mož, brez dvoma.
Preberite še:
Kaj žensko naredi damo?
Preberite še:
Duhovnik, ki se je izkopal iz brezna alkohola
Preberite še:
“Mama, ki rodi otroka, je na nek način kakor Bog.” Ko pa jih rodi 12 …
Preberite še:
Da dijake zbudi iz dremeža vseenosti, jih včasih malo razjezi