Če je Genovčan Krištof Kolumb odkril Ameriko in Benečan Marko Polo Evropejcem razkril skrivnosti Kitajske, je bil prav v Vipavi rojeni habsburški diplomat in baron Žiga Herberstein (nem. Sigismund von Herberstein) tisti, ki velja za nekakšnega evropskega odkritelja Rusije.
Plemič, ki se je poleg nemščine naučil tudi slovenščine
Herberstein se je rodil avgusta 1486. Njegov oče je bil cesarski uslužbenec Leonard (tudi Lenart) Herberstein, mama Barbara pa je prihajal iz rodu Predjamskih gospodov. Herbersteinov prvi jezik je bil nemščina, a se je zgodaj naučil tudi slovenščine.
Leta 1499 je odšel na Dunaj na študij filozofije in prava. Kot dvajsetleten mladenič je stopil v vojsko in se kot pogumen častnik izkazal v bitkah proti Turkom na Ogrskem in proti Benečanom.
Preberite še:
Slovenski orjak, ki je navduševal množice
Vzpon na dvoru cesarja Maksimilijana
Kmalu se mu je uspelo prebiti v ožji krog cesarja Maksimilijana I. Ta cesar iz rodu Habsburžanov je menda tako kot Herberstein obvladal tudi slovenščino ter bil zelo naklonjen Slovencem in slovensko govorečim ljudem. Cesar je Herbersteina zaradi njegovih zaslug povzdignil v viteza in ga sprejel v vrste svojih diplomatov.
Slovensko je govoril tako na carjevem kot sultanovem dvoru
Pri diplomatskem delu, ki ga je opravljal kar štiri desetletja, je Herbersteinu, kot je pozneje sam večkrat poudaril, pomagalo njegovo znanje slovenščine. Z njo se je lahko sporazumeval tako na dvoru ruskega carja v Moskvi kot na dvoru turškega sultana v Istanbulu.
Prav s svojimi diplomatski obiski Rusije oziroma Moskovske velike kneževine (latinsko Moscovia) ter podrobnimi opisi te dežele se je Herberstein zapisal v zgodovino.
Preberite še:
Naš rojak, ki je globoko v Afriki odkril skrivnostne dežele
Skrivnostna in oddaljena Rusija
Ozemlje današnje Rusije – še zlasti po tem, ko so v 13. stoletju srednjeveško kijevsko državo uničili Mongoli ‒ je bilo za Evropejce dolga stoletja oddaljena dežela, o kateri niso vedeli ničesar razen tega, da obstaja.
Iz zgodovinske teme se je Rusija izvila konec 15. stoletja, ko se je veliki moskovski knez Ivan III. otresel tatarskega jarma. Takrat je moskovska Rusija postala zanimiva tudi za evropske velesile, ko so želele z njo skleniti zavezništvo.
Stiki nemškega cesarstva in moskovske Rusije
Tako je prvo poslanstvo svetega rimskega cesarstva (v zgodovinopisju znanega kot nemško cesarstvo) odšlo v Moskvo prvič že leta 1486, nato pa še leta 1490, ko je v Rusijo prišel goriški plemič Jurij oziroma Georg Thurn.
Med habsburške poslanike na dvoru moskovskega velikega kneza oziroma carja se je leta 1514 vpisal tudi ptujski glavar Jurij (Georg) Schnitzenbaumer.
Šele leta 1526 je Herbersteinu uspelo popraviti skrhane odnose. Ta uspeh je bil zelo dolgoročen, saj sta cesarstvo in Moskva ostali zaveznici vse do krimske vojne v letih 1853-1856.
Preberite še:
Sloviti Slovenec, ki je ustvaril svetovno znamenitost
Moskovski zapiski predstavijo bralcem skrivnostno Rusijo
Herberstein je svoje dogodivščine v Rusiji opisal v leta 1549 objavljeni knjigi RerumMoscoviticarumcommentarii (sl.Moskovski zapisi). Ta knjiga je bila velika uspešnica, ki je imela velik odmev in je doživela veliko prevodov in ponatisov.
Kot pravi slovenski zgodovinar Vasko Simoniti (glej spremno besedo v Sigismund Herberstein, Moskovski zapiski, Slovenska matica, Ljubljana 2001), je Herbersteinova knjiga je prekosila vse, kar je pred tem obravnavalo Rusijo. Evropi je odkril povsem nov svet, krščanski, vendar tuj.
Herberstein, ki je med letoma 1515 in 1553 sodeloval v 69 diplomatskih misijah v tujini, se po letu 1526 ni več vrnil v Rusijo. Umrl je marca 1566 na Dunaju, kjer so ga pokopali v cerkvi svetega Mihaela.
Preberite še:
“Kar se nam dogaja, je odsev tega, kar nosimo v sebi”
Preberite še:
Kaj storiti, da starši ne bodo hodili na fakulteto na govorilne ure otrok?