Verjetno si krščen in si prejel sveto birmo, kar pomeni, da imaš botre ali botrice; morda pa je tudi tebe že kdo izbral, da to za nekoga postaneš.
Veliko je lepih razlogov, zakaj nekdo nekoga izbere za botra, pa naj bodo to starši, ki izbirajo za svojega dojenčka, ali odrasel katehumen, ki izbere sam. Povabilo, da postaneš boter, je vedno darilo. Toda ali nam je jasno, kaj to res pomeni?
Preberite še:
To so aplikacije, ki vam lahko polepšajo življenje
Botri se običajno čutijo zelo počaščene, ko jih kdo prosi, da to postanejo, saj gre za izraz globokega zaupanja in naklonjenosti. Vendar je vloga botra včasih nejasna in tako krščenci, birmanci ali njihovi starši kdaj od botrov pričakujejo stvari, za katere ti v resnici niso poklicani.
Kakšne lastnosti naj bi imel boter oziroma botrica in kakšna je njuna vloga v življenju krščenca ali birmanca? Kakšen naj bo odnos med botrom in krščencem ali birmancem?
Sedem idej o poklicanosti botra
Botrovo življenje je njegov življenjepis
Starši krščenca ali birmanec botra izberejo predvsem zaradi njegovega načina življenja, zaradi načina, kako živi svojo vero, zaradi njegovega iskrenega truda, da bi živel po načelih evangelija. Botrice in botri so osebe, ki so s svojim življenjem kot luč, ki bo krščencu ali birmancu svetila na njegovi življenjski poti.
Boter daje najboljša darila
Botru ali botrici ni treba iskati posebnih in izjemnih daril za Miklavža ali god ali rojstni dan krščenca ali birmanca. Najboljše darilo, ki ga lahko podari, je dar vere. Da svojega krščenca ali birmanca iskreno in pozorno spremlja in skrbi za to, da bosta duhovno življenje in odnos z Jezusom vedno imela osrednje mesto v njegovem življenju.
“Dragi starši, botri, botrice, če želite, da bi bili vaši sinovi in hčere pravi kristjani, jim pomagajte, da rastejo ‘potopljeni’ v Svetega Duha, torej v toplino Božje ljubezni in v luč njegove besede. Zato ne pozabite vsak dan klicati in prositi za Svetega Duha.” (Papež Frančišek, 2015)
Boter ni nadomestni starš
Včasih ljudje mislijo, da boter po morebitni smrti staršev postane otrokov skrbnik. Vendar namen botrov ni nadomestno starševstvo, ampak kvečjemu to, da staršem pomagajo in jih spodbujajo, podobno kot to počnejo s svojim krščencem oziroma birmancem.
Botri postanejo njihova duhovna družina, v kateri jih družita vera in ljubezen, ne pa zakonska odgovornost za primer, če otroci postanejo sirote. Seveda to ne pomeni, da botru ni treba skrbeti tudi za materialno blaginjo krščenca oziroma birmanca.
Boter deli najboljše, kar ima
To najboljše je njegova vera, zato jo mora imeti, jo hraniti in jo gojiti. Botrova odgovornost je, da odgovarja na vprašanja in dvome, ki se krščencu oziroma birmancu porajajo v težkih trenutkih njegovega življenja. Ne gre le za dajanje gmotne opore in lepih daril, ampak za posredovanje Božje besede, krščanskega upanja in ljubezni s trdnim in iskrenim zgledom.
Boter je blizu
Botrova poklicanost je prav v tem, da spremlja, da je blizu. Zato se priporoča botre iskati v krogu družine, saj je veliko laže ohranjati trdne stike s krščencem oziroma birmancem. Tudi med prijatelji je v redu, vendar naj bo ta prijatelj blizu, da se s krščencem oziroma birmancem ne vidita samo za praznike, ampak da lahko z njim preživi več časa, pozna njegovo osebno in duhovno rast.
Žalostno je, ko kdo koga vpraša po njegovem krstnem botru in ga ta že leta ni videl. Zato 874. člen kanonskega prava svetuje, naj bosta krstni in birmanski boter ena in ista oseba.
Boter dela, kar govori
Pogosto prosijo za potrdilo o birmi ljudje, ki bodo postali botri, a jih v župniji nihče ne pozna in niso nikoli sodelovali v župnijskem življenju. Saj ni potrebno, da so botri najdejavnejši členi neke župnije, a je dobro, da gredo radi k maši, da so vključeni v življenje župnije in Cerkve, da lahko svojega krščenca ali birmanca spremijo k maši, mu razložijo zakramente in skupaj z njim živijo vero.
Boter sprejme odgovornost za nedoločen čas
Pri krstu se krščencu odprejo nebesa, postane člen Cerkve in Božji otrok, poklican k večnemu življenju. Kdor sprejme, da bo postal boter oziroma botrica, to sprejme za nedoločen čas, kar kaže na ljubezen do krščenca oziroma birmanca in hkrati na služenje Bogu, ko novega kristjana spremlja pri njegovem razvoju in zorenju.
Ta odgovornost se torej sprejema za vedno, saj krščeni za vedno ostane Božji otrok. Botrova naloga – skrb, spremstvo in dajanje ljubezni – se zato ne konča, ko krščenec ali birmanec odraste, ampak se nadaljuje do konca življenja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
