Čudovita zahvalna molitev k Sveti Trojici

V svojem kratkem življenju na zemlji se Bogu nikoli ne moremo dovolj zahvaliti. Bog nam je dal toliko, da si moramo nenehno prizadevati in svoje dneve preživljati v zahvaljevanju za njegove čudovite darove.

Eden od načinov, kako izraziti hvaležnost Bogu, je ta čudovita zahvalna molitev k Sveti Trojici iz knjige sv. Katarine Sienske, ki jo najdemo v njenem Dialogu o Božji previdnosti.

Preberite še:Župnik Martin: Na moči Svete Trojice želimo živeti in delovati

O večni Bog! O večna Trojica! Z združitvijo svoje božanske narave si kri svojega edinorojenega Sina naredil tako dragoceno! O večna Trojica, tako globoka skrivnost si kakor morje, v katerem bolj iščem, bolj najdem; in bolj najdem, bolj iščem. Kajti tudi potopljena v tvoje globine moja duša ni nikoli zadovoljna, vedno je lačna in hrepeni po tebi, večna Trojica, in si želi videti tebe, resnično Luč.

O večna Trojica, z lučjo razumevanja sem okusil in videl globine tvoje skrivnosti in lepoto tvojega stvarstva. Ko v tebi vidim sebe, vidim, da ti bom postal podoben. O večni Oče, iz tvoje moči in tvoje modrosti si mi jasno dal delež tiste modrosti, ki pripada tvojemu edinorojenemu Sinu. In resnično mi je Sveti Duh, ki izhaja iz tebe, Očeta in Sina, dal željo, da bi te ljubil.

O večna Trojica, ti si moj stvarnik in jaz sem tvoja stvaritev. Osvetljen od tebe sem spoznal, da si me s krvjo svojega edinorojenega Sina naredil za novo stvaritev, ker si očaran od ljubezni ob lepoti svoje stvaritve.

O večna Trojica, o božanstvo, o neizmerno brezno, o najgloblje morje, kakšen večji dar bi mi lahko dala, kakor svoje lastno bistvo? Ti si ogenj, ki večno gori, a nikoli ne ugasne, ogenj, ki s svojo toploto pogoltne moje samopomilovanje. Vedno znova si ogenj, ki odjemlje vso hladnosrčnost in razsvetljuje um s svojo lučjo, lučjo, s katero si mi dal spoznati svojo resnico.

Po tej zrcalni svetlobi vem, da si najvišje dobro, dobro nad vsem dobrim, srečno dobro, nerazumljivo dobro, neizmerljivo dobro, lepota nad vsemi lepotami, modrost nad vsemi modrostmi, saj si modrost sama, hrana angelov, ogenj ljubezni, ki ga daješ človeku.

Ti si oblačilo, ki pokriva našo goloto. Našo družino hraniš s svojo sladkostjo, s sladkostjo, ki je ti, in od katere ni sledu grenkobe. O večna Trojica! Amen.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

Preberite še:“Stavbe lahko obnoviš, življenja pa ne moreš vrniti”

Preberite še:“Med boleznijo nama je bila hčerka s svojo otroško vero velik zgled”

Preberite še:Žrtev opeklin in oče samohranilec: “Naslonili smo se na Boga in nekako preživeli”