Z mladimi morajo duhovniki biti tam, kjer so, “na Snapchatu, TikToku ali nogometu”

“Delujem kot kaplan na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano, kjer mi je lepo. Poučujem vero in kulturo, vodim duhovne obnove, imam pogovore z dijaki, usmerjam duhovno dogajanje na gimnaziji, krožke, skupine. Darujem svete maše, spovedujem, vodim priprave na krst in birmo, sodelujem na taborih. Sem tudi duhovni pomočnik v župniji Črnuče. Najbolj me izpolnjujeta delo z ljudmi in molitev. Svoje delo med ljudmi si želim opravljati tako, da bo po Božji volji.”

“Doslej sem opravljal vlogo kaplana na Hajdini in v Slovenskih Konjicah ter bil tudi duhovni asistent v mariborski gimnaziji Antona Martina Slomška. Po novem ostajam kaplan na Hajdini, ob tem pa upravitelj študentske župnije v Mariboru.”

“Moje glavno vodilo je največ narediti za mlade in biti z mladimi, kjerkoli so. Na Snapchatu, TikToku, na ‘fuzbalu’, občnem zboru … Vedno si z njimi, vedno jih spremljaš. Nekaj najlepšega je, ko si v telefonskem imeniku mladostnika. Da ve, kje te lahko najde, da imaš zanj vedno spodbudno besedo. Da si mlademu človeku blizu. Kot mlado drevo potrebuje količek, da ga usmerja, da ga vihar ne premakne, potrebuje tudi mladostnik oporo, da gre lažje skozi življenje. Pristopim k vsakemu. Tudi k oddaljenim se da, tudi takšni so prišli k meni na pogovor. Videli so, da mi lahko zaupajo. Trenutek, ko to spoznajo, je za duhovnika nekaj najlepšega.”

“Sem kaplan v Ribnici. Podeljujem zakramente, spovedujem, mašujem, obiskujem bolnike, poučujem verouk (7., 8. in 9. razred), vodim ministrante, mladinsko skupino, skrbim za duhovno oskrbo v domu ostarelih, sem duhovni asistent pri skavtih, sodelujem tudi pri oratoriju.”

“Po dveh letih duhovništva imam občutek, da je to strašno težko biti, če nisem z Jezusom. Najbolj sem vesel trenutkov, ko doživljam bližno Boga, ki jo lahko posredujem ljudem. Odnosi v omenjenih skupinah me izpolnjujejo. Vesel sem, ko ljudje odprto sprejemajo, se veselijo, se velikodušno odzovejo na vabilo na spoved, ko mi mladi povedo, da so začeli moliti, ko se odnos ministrantov do maše spreminja. Ostareli so veseli Jezusa in tudi duhovnika. 🙂 Ker kaplani pridemo in gremo, je bil zame izziv vstopiti v čevlje nekoga drugega, ampak mi to pomaga, da se vsakokrat znova prepričam, da pri duhovništvu ne gre zame, mojo osebo, ampak gradnjo Božjega kraljestva v človeških srcih.”

“Opravljam vlogo kaplana v župnijah Maribor – Tezno in Maribor – Pobrežje, pomagam tudi v Miklavžu ob Dravi in župniji Maribor – Brezje. Tu ostajam tudi v prihodnje. Učim verouk, podeljujem zakramente, prav ti me ob evharistiji in osebni molitvi najbolj izpolnjujejo. Delujem tudi v biblični skupini in dveh zakonskih ter v pastoralnih svetih. Oziram se v prihodnost, kaj bo prineslo združevanje župnij in sobivanje več duhovnikov skupaj – ustvarjanje bratstva. Vse to je še malo v zraku.”

“Kot kaplan delujem na župniji Ig, poučujem verouk, sodelujem v zakonski skupini. Počutim se izjemno dobro sprejetega, spoznavam svoje talente in sposobnosti, ki jih morda prej nisem tako močno zaznal. Pridobil sem bolj razvit občutek za ljudi, njihove duhovne in splošne potrebe.”

“V zadnjem času sem študiral v Rimu na papeški univerzi Gregoriana in bival v zavodu Germanik. Končujem magisterij iz dogmatike, v prihodnje pa me čaka vloga kaplana v župniji Vrhnika. Te pastoralne izkušnje se zelo veselim.”