“Mama, oče, poglejta!” Ne glede na to, ali so na vrhu tobogana ali kažejo sliko, ki so jo pravkar ustvarili, otroci seveda zahtevajo pozornost svojih staršev. In to pozornost potrebujejo, da se dobro razvijejo. Včasih se apetit nekaterih zdi celo neizčrpen, naredili bi vse, da bi bili opaženi.
Pozornost jim da občutek pripadnosti
“Ne glede na to, kako nenavadno se sliši, bi bili mnogi raje deležni negativne pozornosti (tudi udarca po zadnji plati), kot pa bili prezrti,” pojasnjuje Elizabeth Crary, ameriška vzgojiteljica, specializirana na področju podpore starševstvu in avtorica številnih del o izobraževanju.
Vedenje je povezano s potrebo po pripadnosti, ki jo izkaže deček ali deklica. “Za najmlajše je pozornost, ki jim jo namenjamo, znak pripadnosti,” nadaljuje strokovnjakinja. “Če jim ne uspe pritegniti te pozornosti, ugotovijo, da nimajo mesta med drugimi in da niso del družinske skupnosti.”
Pokazati jim moramo naklonjenost
Zato je primerno ravnati vnaprej, da se ta potreba izpolni. Prva stvar je, da otroku namenite besede naklonjenosti: “Ponosen sem, da si moj sin/hči”, “Rad sem s tabo” itd.
Pozornost je lahko tudi duhovne narave. Z otrokom lahko skupaj preživita nekaj časa pred spanjem, da ga blagoslovite in izrečete molitev: “Naj te Gospod blagoslovi in te varuje!” To je čudovit način, da otrokom pokažemo, da imajo vrednost v naših očeh.
Pozornost lahko izražamo tudi drugače in vsakodnevno ponujanje tega ni zamudno ali zapleteno. To lahko storimo na več načinov: izražanje kratkih izrazov ljubezni, geste pomoči ali podpore, izmenjava trenutkov in dejavnosti z otroki …
V svojem delu Arrête d’embêter ton frère, laisse ta sœur tranquille (Nehaj dražiti svojega brata, pusti svojo sestro pri miru), Elizabeth Crary razlikuje trideset načinov, s katerimi izkažemo pozornost.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Valerija Trček.
