Brianu je žena nekega dne v navalu čustev naznanila, da ga bo zapustila. Na njem jo je motilo preveč napak. Čeprav je začel hoditi k terapevtom, se mu ni želela pridružiti, da bi tako skupaj poskusila rešiti zakon. Imela sta sedem otrok, starih od 6 mesecev do 14 let.
Brian se spomni, kako je po šokantni novici čustveno razrvan spal na kavču v pritličju le dve uri. V službi je odsotno zrl v računalniški zaslon in ni zmogel aktivno delati več kot deset minut. Najhuje je bilo, ko ga je žena čez nekaj časa poklicala in mu sporočila novico, da bo naslednjega dne odpeljala otroke in dokončno odšla.
Preberite še:
“To je dober trenutek za ločitev,” je slišala po moževi nesreči. Storila je tole
“Bog, ti ne obstajaš!”
Ko se je vozil iz službe, je razmišljal, da bi si vzel življenje, česar na srečo ni storil, ob vrnitvi v prazno hišo pa je vpil: “Bog, ti ne obstajaš! Če pa že, ti ni mar zame!” Zvečer je odprl Sveto pismo in prebral odlomek o svetem Pavlu, ki je trpel v ječi. Te besede so ga okrepile. Zopet je lahko zatrdil Bogu, da mu želi slediti. Pred njim se je zarisovala nova pot – odločil se je, da bo svoji ženi ostal zvest.
Ker je bil star le nekaj čez trideset let, ni vedel, kako naj do starosti živi brez življenjske spremljevalke. Spoznal je sicer neko žensko, s katero sta imela veliko skupnega, vendar ji je moral povedati, da se ne more dobivati z njo ali se ponovno poročiti, dokler ne razreši svojih dilem o zakonu.
Preberite še:
Ločila sta se, potem pa je prišlo vprašanje: “Bi poskusila še enkrat?”
Iskanje resnice
Ker je bil tedaj še protestant, je šel do pastorja in ga spraševal o neločljivosti zakona. Razmišljal je namreč, da Boga v očenašu ne bo več mogel prositi, naj mu odpusti dolge, če sam ne bo odpustil svoji ženi. Če bi se poročil z drugo žensko, njegova žena pa bi se skesana vrnila k njemu, je ne bi mogel več sprejeti. Tako bi zgradil steno, ki bi mu preprečevala možnost sprave s soprogo in posredno tudi z Bogom.
S svojimi vprašanji je Brian obiskal šest pastorjev, vendar mu nihče ni spregovoril o Jezusovi trditvi, da ločeni, ki se ponovno poroči, prešuštvuje. Njihovi odgovori se niso ujemali z resnico, ki jo je čutil globoko v sebi. Odpravil se je tudi h katoliškemu duhovniku, ki ga je poznal iz ženine cerkve. Ta mu je rekel: “Brian, še vedno si poročen. Poročen boš tudi, če se bo ona ločila.” Tega ni želel slišati, vendar se je ujemalo z njegovim dojemanjem odpuščanja.
Preberite še:
Ločitev: “Četudi je partnerska zveza razpadla, je starševstvo dosmrtna vez”
Zvest v novih okoliščinah
Ženi je želel ostati zvest ne le zaradi lastnega odrešenja, temveč tudi njenega. Še vedno jo ljubi in želi, da bi tudi ona prišla v nebesa. Prav tako želi biti zgled svojim otrokom, da bi lahko zgradili zaupanje v to, da je mogoče najti sopotnika za vse življenje. Otroci cenijo njegovo odločitev, da v njihova življenja ne bo pripeljal nove ženske.
Da je na pravi poti je še posebej začutil, ko ga je nekoč neki desetleten deček iz razbite družine kot športnega trenerja vprašal, zakaj še vedno nosi poročni prstan, čeprav sta z ženo ločena. Brian ne bo nikoli pozabil njegovega nasmeha in pogleda, ko mu je rekel: “Noben sodnik ne more ločiti tega, kar je Bog združil. Obljubila sva pred Bogom in on obljube drži.”
Čeprav se njegova žena ni vrnila k njemu, si tudi sama ni našla novega partnerja. V novih okoliščinah se vedno znova trudi živeti odpuščanje do moža, s katerim ne zmore živeti skupaj. Svoje pričevanje sta zakonca zaupala spletni strani Mary’s advocates, ki je namenjena poudarjanju pomena neločljivosti zakramenta svetega zakona.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, februar 2020.
Preberite še:
Kako se Martin Golob znajde z likalnikom?
Preberite še:
Zakaj bi se morali igrati s svojimi otroki, tudi z najstniki
Preberite še:
4 načini prebiranja Svetega pisma, ki bi jih moral poznati vsak katoličan
