Kako lahko ugotovimo, ali je otrok pripravljen na prvo obhajilo? Smo kdaj sploh resnično pripravljeni na prejem Kristusa? Laurel, mama dveh otrok, pravi: “Mislim, da je prva stvar, ki jo moramo upoštevati, otrokova želja. Je kot nekakšen klic, ki ga težko ubesedimo. Moja dva otroka sta čutila resnično željo, da bi prejela Jezusa v evharistiji; pripravljenost, da bi ju napolnila Božja skrivnost.” Nato doda z žarečim nasmehom: “To je želja, ki nas neskončno prevzema!”
Preberite še:
“Vse mame v župniji so boljše katehistinje kot jaz”
Izražanje notranjih občutij
Izraža se lahko na mnoge načine, zavedati pa se moramo, da so nekateri otroci precej zadržani pri izražanju svojih notranjih občutij. “Sin mi je povedal, da si želi Jezusa bolje spoznati in biti del ‘cele’ maše. Takrat sem vedela, da je čas, da lahko gre k prvemu obhajilu,” pripoveduje Emily.
Kako pa je s tistimi, ki jih ne žene taka močna želja? “To ni nujno resen problem,” pravi neka druga mama. “Pogosto otrok, za katerega menimo, da ga prvo obhajilo ne zanima, pokaže zanimanje med pripravo na zakrament. Evangelij bo spoznaval prek drugih in pri verouku.”
Preberite še:
Verouk kar doma: “Vera se lahko ukorenini le v ljubečem in varnem okolju družine”
Sveti Janez Pavel II. je poudaril: “[Kristus je vedno izkazoval] posebno naklonjenost do otrok. Apostolom je rekel: ‘Pustite otročičem, naj pridejo k meni. Ne branite jim.’ (Mr 10,14)” In ne pozabite: če se pripravljajo na ta veliki zakrament, je to zato, ker se je v njih v nekem trenutku prižgala iskrica, začutili so željo, žejo.
Najpomembnejši kriterij: vera v resnično navzočnost
Obstajajo pa še druga znamenja, ki nam pomagajo ugotoviti, ali je otrok res pripravljen. Bistveno je, da otrok zmore razlikovati med dobrim in zlim – zato je tudi treba opraviti prvo spoved pred prvim obhajilom – in pokaže željo, da bi bolj zares odgovoril na Jezusov klic.
Preberite še:
Verouk, ob katerem otroci niti ne pomislijo, da bi po birmi “odpadli”
“Ko se je moj sin pripravljal na prvo sveto obhajilo, sem opazila, da je bil doma bolj pripravljen pomagati,” pravi Laurel. “In ko smo skupaj molili, je bil prizadevnejši, bolj zbran.”
Potrebno je tudi, da jim postane maša domača. “Mislim, da so bili moji štirje otroci pripravljeni na prejem svetega obhajila, takoj ko so se zavedli, da je Jezus umrl na križu in vstal od mrtvih, kar pomeni veliko znamenje upanja. Morda vsega niso popolnoma razumeli, a v tistem trenutku so to ponotranjili,” se spominja Amy.
Preberite še:
Pet zabavnih zgodbic, ki so se zgodile pri verouku
Brez dvoma je najpomembnejši kriterij vera v resnično navzočnost: “Ko otrok razlikuje med navadnim in evharističnim kruhom in se zaveda, da med povzdigovanjem pride do resničnega spremenjenja – pa čeprav se ne zgodi nič vidnega –, takrat je otrok pripravljen na prejem prvega svetega obhajila,” pravi duhovnik Remi.
Torej ne gre za vprašanje znanja, ampak za vero – vero otroka, ki je včasih večja kot vera odraslih, kljub temu da se še razvija. To je težko priznati, lažje je stvari predstaviti drugače, češ da otroci tega še ne morejo razumeti ali verovati. Toda ne podcenjujte Božje milosti!
Avtorica prispevka je Marie Lucas.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
“Pokonci me spravi misel, da me bo mož vedno nasmejal, ne glede na to, kako zelo grdo gledam”
Preberite še:
Ste siti (ponavljajočih se) napak svojega zakonca? Tu je rešitev
Preberite še:
Kako sem šla prvič po karanteni k maši
