Stanislav Kostka je bil iz znane rodbine Kostka, ki je v poljski državi zasedala visoke položaje in častna mesta. Rodil se je 28. oktobra 1550 na gradu Rostkow v Mazoviji. Po rodu je bil plemič in zato mu je bilo namenjeno delo v javni službi.
Preberite še:
Tako mlad pa že svetnik!
Spori z bratom
Sprva se je šolal doma, nato je skupaj s starejšim bratom Pavlom odšel na Dunaj na jezuitsko gimnazijo. Pavel je svobodo zlorabil tako, da je zahajal v slabo družbo in je zanemarjal študij, Stanislav pa je ostal zvest šolskemu delu. To bratu ni bilo po volji, saj je bil Stanislav zanj “slaba vest” njegove napačne poti. Stanislav je bratu govoril: “Živeti hočem, kakor je Bogu všeč, če je tebi, brat, všeč ali ne!”
Tam sta živela v hiši nekega odločnega protestanta, ki ne bi nikoli dovolil duhovniku priti v njegovo hišo z Najsvetejšim. To je postalo problem, ko je leta 1565 Stanislav zbolel za neznano boleznijo. Stanislav je vztrajno prosil za sveto obhajilo, a mu njegov brat ni hotel ustreči.
Preberite še:
100-letni frančiškan, ki je osebno poznal 6 svetnikov
Zato je Stanislav molil k sveti Barbari, da bi prejel sveto obhajilo, preden bo umrl. Imel je čudežno doživetje, in sicer ga je obiskala Marija, ki mu je v roke položila dete Jezusa, kar si je razložil kot namig, naj vstopi v Družbo Jezusovo.
Stanislav je zbežal v Rim
Po svoji nenavadni izkušnji je ozdravel in obiskal jezuitskega predstojnika na Dunaju s prošnjo, da bi vstopil k jezuitom. Ta mu je bil naklonjen, je pa dejal, da ga ne more sprejeti brez privolitve njegovih staršev. Stanislav je vedel, da oče ne bo dovolil njegovega vstopa.
Preberite še:
Svetnik, ki je bil izvoljen za papeža, a je pred tem hotel zbežati
Odločni mladenič se je prek Nemčije sam odpravil v Rim, da bi svojo srečo poskusil še tam. Odložil je svojo plemiško obleko in si oblekel preprosta oblačila romarjev, kar mu je pomagalo, da se je skril pred jeznim bratom, ki mu je sledil. Tako ga v revni obleki ni prepoznal.
Takrat 17-letni Stanislav se je počutil resnično srečnega. Očetu je sporočil, kje je, in prosil ga je, naj sprejme njegovo odločitev, ker da bo potem mirnejši. Oče mu je najprej napisal zelo strogo pismo, v katerem mu je očital nehvaležnost. Stanislav je te očitke priznal za upravičene, toda očetu je pojasnil, da je ravnal tako, ker se mu je zdelo, da mora predvsem izpolnjevati Božjo voljo. Ta krotki sinov odgovor je očeta razorožil in dal mu je svoj blagoslov.
Preberite še:
Globoko sporočilo svetnika svojemu sinu
Vsem je bil vzor
Mladi Stanislav je bil vsem vzor. Bil je pobožen, a hkrati sproščen, vesel in razigran. Vedno je bil pripravljen pomagati. “Obogati nas samo to, česar nam nihče ne more vzeti,” je dejal, ko so ga zaradi njegove dobrote hvalili.
Smrt pri 18 letih
Posebej vneto je častil Mater Božjo. V jezuitskem redu je bil le dobrih devet mesecev, kajti že 15. avgusta 1568 je nenadoma hudo zbolel in umrl v osemnajstem letu življenja. Že prej je napovedal, da bo praznik nebeške Matere obhajal pri njej. Leta 1726 je bil slovesno razglašen za svetnika, njegov god pa praznujemo 13. novembra.
Preberite še:
8 spodbudnih navedkov, da bo ob pomoči svetnikov lažje začeti novo šolsko leto
Zavetnik dijaške mladine
Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je začela delovati tudi prva slovenska gimnazija, nosi ime po njem. Zaradi svoje zvestobe študiju velja Stanislav Kostka za zavetnika dijakov in mladine. Pogosto ga upodabljajo z detetom Jezusom, kar naj bi kazalo na njegova videnja. Glas o njegovi svetosti je hitro obšel svet, začeli so se dogajati čudeži – najprej ta, da se je po njegovi smrti spreobrnil brat Pavel.
Preberite še:
Smrt kot del slike našega življenja
Preberite še:
8 najlepših rudnikov sveta
Preberite še:
Sveta Ivana Molla – neuradna zavetnica samskih v tridesetih
