Seveda je absolutno potrebno le to, da gremo k spovedi enkrat letno ali takrat, ko se moramo spovedati smrtnega greha. Toda papež Benedikt XVI. je nekoč otrokom dejal: “Svojo sobo redno pospravljamo, ne le kadar je to ‘absolutno potrebno’ – mar ne bi bilo dobro, da bi enako ravnali s svojo dušo?”
Želim, da moji otroci redno hodijo k spovedi – mlajši vsaka dva do tri mesece, najstniki pa pogosteje
Nikoli ne bom pozabil zgodbe o tem, kako je se je pri spovedi počutila gospa, ki je ta zakrament prejela pri verouku v šestdesetih letih preteklega stoletja:
“Sovražila sem tiste dneve, ko si moral čakati v dolgi vrsti, v mrzli cerkvi in se siliti k razmišljanju o stvareh, za katere naj bi občutil krivdo.”
Upam, da se moji otroci ne bodo nikoli tako počutili. Upam, da bodo izkusili kaj podobnega, kot je pri spovedi občutila pisateljica Danielle Bean.
“Kakšna osvoboditev!” je pozneje izrazila svoje občutke, ko je raztrgala seznam svojih grehov in ga vrgla v jarek. “‘Šestkrat udarila sestro’ in ‘štirikrat odgovarjala mami’ – teh bremen mi ni bilo treba več nositi.”
Preberite še:
“Če se preredko spovedujemo, se nam bo zdelo, da imamo vedno manj grehov”
Neka mama mi je povedala, da začne, ko so njeni otroci še majhni
Neka mama mi je povedala, da svojim malim otrokom razkaže spovednico in jih navduši za ta zakrament že nekaj let pred njihovo prvo spovedjo.
Otroci so prevzeti, ko vidijo, kje sedi duhovnik in kje kleči spovedanec. Mama jim pove, kako čudovito je, ko v spovednico vstopiš obtežen z grehi, ki jih izročiš Jezusu, potem pa iz nje izstopiš popolnoma nov, kot metulj iz zapredka.
Svojim otrokom povem, da je spovednica kot krsta – vanjo greš v temi in smrti, ki se držita tvoje duše, iz nje pa prideš, kot bi vstal od mrtvih.
V neki družini je to rutina
Otroci imajo radi rutino. Moj najmlajši, šestletni sin vsak večer obleče pižamo, si očisti zobe, posluša zgodbo, zmoli (za vsakega izmed bratcev in sestric po vrstnem redu), potem me poljubi za lahko noč, nato poljubi še mamo in gre spat. Spreminjanje tega reda (ali vrstnega reda otrok v molitvi) je na lastno odgovornost.
Rutina je za otroke naravna in pomeni varnost. Neki oče mi je dejal, da je za njihove otroke spoved nekaj povsem običajnega. Gredo vsako prvo soboto v mesecu.
Vsakdo ve, da začetek meseca pomeni, da prihaja spovedni dan. Tako ni to za nikogar presenečenje.
Preberite še:
Mož, ki je spovedal več kot 100 ljudi na dan in se pojavil na dveh mestih hkrati
Preberite še:
Težave s spovedjo? 10 nasvetov, da bo lažja in boljša
Neka mama pa pravi, da rada pripravi presenečenje
Ta nasvet sem slišal tudi od drugih družin: spoved naj bo izlet, ki se začne s samo spovedjo, konča pa s sladoledom. Ta mama pravi, da najstnike rada preseneti s spovedjo, potem pa jih pelje na kavo. Tako jih nikomur ni treba tja vleči – ali vsaj ne pretirano.
Tak pristop da temu zakramentu tudi psihološki pomen, saj sporoča, da je to posebna priložnost, ki jo je vredno proslaviti.
Starši pravijo, da je pomembno, da gredo tudi oni k spovedi
Ne pošljite otrok v spovednico, ne da bi šli tudi sami. To, da otroci vidijo, da gredo njihovi starši k spovedi, nanje naredi zelo močan vtis. Vidijo, kako pomembno je, in zdi se jim vznemirljivo, da s tem, ko gredo k spovedi, delajo nekaj odraslega.
Otroci oponašajo to, kar vidijo – še posebej to, kar vidijo pri svojih starših. To se morda na kratki rok ne zdi očitno – in morda ta hip to celo ne drži. Toda veliko več je možnosti, da bodo šli čez petnajst let k spovedi, če bodo videli, da njihovi starši skupaj z njimi redno in z veseljem hodijo zdaj.
Pomembno: naj vas vidijo, da takoj zmolite pokoro, še v cerkvi.
Preberite še:
Ali res moram k spovedi?
Še ena odlična ideja: Pojdite v drugo cerkev
Neki oče mi je povedal, da gre občasno k spovedi na drugi konec mesta.
To bi za najstnike in celo mlajše otroke pomenilo, da bi bili lahko malce bolj svobodni glede tistih grehov, ki jim jih je morda nerodno povedati svojemu duhovniku. Razkriva pa jim tudi univerzalnost Cerkve, saj iz prve roke lahko izkusijo, da so zakramenti vsepovsod isti.
Ni pa dobro preveč menjati spovednika. Imeti spovednika, ki vas pozna, je lahko prednost, saj nas opozori na določene vzorce obnašanja, ki jih spovednik, ki nas posluša prvič, ne bo opazil.
Torej, kakorkoli že to storite – pojdite k spovedi!
Advent je odličen čas za začetek.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Kako premagati strah pred spovedjo?
Preberite še:
Grehi, ki ne potrebujejo spovedi?
Preberite še:
Če vas zamika, da bi grešili, zmolite tole molitev
