Odrasel sem z mamo. Oče je odšel, ko mi je bilo leto in pol. Potem sem dobil očima, ki je bil nasilen alkoholik. Z njim se nisem počutil varnega. Bal sem se moških in že od otroštva naprej jim nisem zaupal. Z ženskami sem se čutil bolj varnega in imel sem samo prijateljice.
Ko sem zrasel, sem bil glede svoje spolnosti zelo zmeden. Hotel sem biti punca, ker mi ni bilo všeč, da sem moški. Nihče mi ni pomagal, da bi bil moški. Bil sem tudi precej ženstven in v šoli so me zato zasmehovali in me zavračali.
Od svojega šestega leta so me člani moje družine tudi zlorabljali. Nisem vedel, kaj bi. Mislil sem, da je to normalno. Še več, verjel sem, da sem za to sam kriv in nisem ničesar rekel, da si ne bi nakopal težav. Čutil sem sram, počutil sem se umazanega in zlorabljenega.
Preberite še:
Prostitutke duhovniku: “Ali vaš Bog sploh obstaja?”
Zdelo se mi je, da sem gej, a sem se bal težav. Obiskovati sem začel terapije, a so me tam le še potrdili v zmedenosti glede spola. Spodbujali so me, naj sprejmem svoja istospolna nagnjenja. Kmalu zatem sem se odločil, da bom odkrito zaživel kot gej. Vendar sem se zelo bal.
Pri osemnajstih letih sem se začel oblačiti kot ženska, všeč mi je bil ves ta svet transvestitov. Mislil sem si, da je to zares nekaj zame, in začel sem živeti svojo fantazijo, da bi bil dekle. Udeleževal sem se tekmovanj in izbrali so me celo za Miss Texas Gay.
Vendar sem pri sebi razmišljal: “Zakaj sem tu? Ne vem, kdo sem.” Skušal sem si vzeti življenje. Potem sem začel moliti: “Gospod, če ne delam tega, kar bi moral, potem mi pokaži, kaj moram storiti.”
Takrat je prišla do mene soseda in mi rekla: “Gospod je vame položil željo, da te povabim v cerkev.” Šel sem z njo, a ko sem vstopil, so se vsi umaknili, ker sem nosil škornje z debelimi podplati, pončo in majico do popka.
Preberite še:
Pogosto ocenjujete in obsojate? Preprost način, kako to spremeniti
Poslušal sem o Jezusu in o Božji ljubezni … takrat so molili zame. Vedno sem si želel, da bi me ljudje sprejeli in me imeli radi in v tistem trenutku so možje molili in jokali zame. Bil sem srečen. To mi je veliko pomenilo.
Zavedel sem se, da je Bog moje edino upanje, da sem prišel do dna. Takrat sem začel klicati Gospoda. Vedel sem, da me ljubi.
Rekel sem mu: “Če ne želiš, da sem gej, mi to pokaži. To moram slišati od tebe.” V cerkvi so mi izkazovali ljubezen, vabili so me na svoje domove na večerjo. Niso sodili mojega načina življenja.
So pa ostajali trdni glede Božje besede, ko smo govorili o grehu ipd., a opazil sem, da me imajo ljudje radi takšnega, kakršen sem bil, in da so imeli z Gospodom resničen odnos. Takrat sem spoznal, da Bog v resnici obstaja.
Oklenil sem se Jezusa kot svojega edinega upanja in razumel sem, da sem vreden ljubezni. Svoje življenje sem videl kot poskus, da bi potlačil svoje otroško trpljenje. Pomislil sem, da bi lahko začel živeti Zanj, zato sem se mu izročil. Stopil sem h križu in mu izročil svoje življenje.
Govoril sem mu: “Ali ne veš, kaj sem delal? Ne veš, kje vse sem bil? Kako me lahko ljubiš? ” In odgovoril mi je: “Ustvaril sem te, da bi vse to naredil. Daniel, zame si zelo lep. Ljubim te takšnega, kakršen si. Lahko te osvobodim. Rad te imam.”
Nihče mi ni ukazal, naj spremenim svoje življenje, samo videl sem Njegovo ljubezen. Bog mi je postal Oče, ki ga nikoli nisem imel. In moje življenje se je spremenilo.
Vir: masteringlife.org
Juan Luis Vázquez Díaz-Mayordomo
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Nekoč je “spovedoval” za šankom, zdaj lahko zares
Preberite še:
Otrok alkoholika: Če bi samo priznala, prevzela odgovornost, bi ji lahko odpustila
Preberite še:
“Težave z zasvojenostjo se začnejo pri vzgoji otroka”
