Danes, ko tako rekoč ni nič brezplačno, res težko verjamemo, da bi nam nekdo kar tako nekaj podaril. Še posebej če ti nekdo reče, da bi ti podaril računalnik, saj je to ena izmed dražjih stvari, ki jih današnja mladina potrebuje.
Pa vendar ekipa Vez-ja dela ravno to. Popravlja in podarja računalnike. Čisto zares in čisto zastonj.
Vse se je začelo s tvitom
Plemenita ideja je nastala zaradi preproste objave na Twitterju, v kateri je ena od mamic spraševala, ali kdo podari prenosni računalnik, saj si ga ne morejo privoščiti. Ker ima veliko znanja o popravljanju računalnikov, je Jan, eden izmed članov ekipe, prišel na idejo, da bi lahko zbiral stare računalnike, jih popravljal in podarjal.
Prav tako na spletu je nato zbral ekipo enako mislečih in nastalo je društvo Vez-je, kjer se trudijo, da bi računalnik dobili tudi tisti, ki ga potrebujejo, a si ga ne morejo privoščiti. Hkrati pa stremijo tudi k ohranjanju okolja in zmanjšanju elektronskih odpadkov.
Ekipo sestavljajo Jan Ferme, Tilen Držan, Matjaž Gerčar, Nejc Končan,Ivan Kržišnik, Maja Kržišnik, Dejan Horvat in Janez Dolinar, pomagajo pa jim še ostali prostovoljci. Vsak od njih je zadolžen za določeno področje. Od popravila računalnikov do oblikovanja spletne strani, razpisov in podobno.
[protected-iframe id=”38e39692bdade1e1e337e4b954145205-133580111-130919046″ info=”https://www.facebook.com/plugins/post.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2Fvezje%2Fphotos%2Fa.261386183988487.60103.256938804433225%2F565643773562725%2F%3Ftype%3D3&width=500″ width=”500″ height=”295″ frameborder=”0″ style=”border:none;overflow:hidden” scrolling=”no”]
Na začetku jim sploh niso verjeli
Zdaj pri svojem dobrodelnem delu vztrajajo že šesto leto in v tem obdobju so podarili več kot 250 računalnikov ter tako osrečili že več kot 400 otrok.
Odziv na njihovo delo je bil do zdaj vedno zelo pozitiven, posamezniki in podjetja jim radi podarijo opremo.
So pa imeli na začetku kar nekaj preglavic, ko so skušali ljudem pojasniti, da računalnike zares podarjajo. Tako so komaj prepričali neko mamico, ki jih je prosila, ali lahko računalnik plačuje po obrokih, da to ne bo potrebno.
Smeh in hvaležnost – to je tisto, kar šteje
Čeprav jim to delo vzame veliko prostega časa, tako dolgo vztrajajo zato, ker jih to delo preprosto veseli, pravi Tilen.
“Vsakič znova nas ženeta smeh in hvaležnost na obrazu otrok, ko zagledajo računalnik, ki bo lahko njihov – ponavadi so naša ciljna skupina družine, ki živijo od socialne pomoči in jim računalnik predstavlja luksuz, ki si ga žal ne morejo privoščiti. Zavedamo pa se tudi, da lahko računalnik zelo olajša delovne in učne procese v vseh fazah življenja in radi smo del rešitve tega problema,” je še pojasnil.
Povpraševanje narašča, a prav bi prišel še kakšen par dobrodelnih rok
Prav zaradi vedno večjega števila družin v stiski pa narašča tudi povpraševanje po računalnikih, zato ekipa mladih prostovoljcev nikoli ni brez dela. Da bi bila čakalna doba krajša (zdaj se na računalnik čaka kakšno leto), bi bili v ekipi Vez-ja zelo veseli še kakšnega para dobrodelnih rok.
“Opravljamo neprofitno delo in v zameno ne pričakujemo ničesar, z vsakim oddanim računalnikom pa naredimo ta svet malenkost boljši. Želimo si, da je glavna motivacija tistih, ki se nam želijo pridružiti, to, da pomagajo drugim in jim je dovolj, če se pri tem kaj novega naučijo (popravljanje računalnikov, komunikacija na družbenih omrežjih ipd.) ter občutek, da so nekomu pomagali,” je dejal Tilen.
Postani del ekipe
Kdorkoli želi deliti znanje s področja računalništva, je vabljen, da ekipi Vez-ja pošlje elektronsko pošto na info@vez-je.org s kratko predstavitvijo ali življenjepisom. Nato bodo vse, ki ustrezate pogojem, povabili na delavnico, ki jo imajo približno dvakrat mesečno.
Kako še lahko pomagate?
Biti del ekipe ni edini način, da bi lahko pomagali. Druga možnost je, da postanete donator. Ekipo lahko podprete denarno ali z opremo.
Pri opremi je pomembno le, da je računalnik, ki ga želite podariti, v dovolj dobrem stanju, da je še za vnovično uporabo. V ekipi se tako izogibajo CRT-zaslonom, saj so ti nekakovostni za oči. Pravijo, da ni nič hudega, če je oprema pokvarjena, saj se jo pogosto da popraviti, se pa vendar izogibajo na primer 15 let starim računalnikom, ki niso več uporabni. Na kratko – ne želijo postati smetišče.
