Kritičen do obeh skrajnosti, kako Hollywood portretira moške
“Današnja družba popolnoma napačno razume pojem ‘moškost’,” je nedavno izjavil igralec Kevin Sorbo. Zvezda serije filmov Hercules, Andromeda in Xena je izrazito poudaril, da je problem (tudi) v Hollywoodu, ki se načrtno norčuje iz moške tradicionalne vloge in jo parodira.
65-letni igralec, ki sicer trdno zagovarja krščanske vrednote in konzervativna prepričanja, se ne boji spregovoriti resnice, četudi ga zadnja leta to stane marsikatere vloge v filmih.
“Moškost je brez dvoma v krizi,” nadaljuje Kevin Sorbo. “Normaliziramo androginost ter moške, ki nosijo krila in nabrane obleke. Poglejte na primer Billyja Porterja ali Timotheeja Chalameta, ki je bil leta 2019 izbran za najbolje oblečenega moškega po mnenju revije GQ. Vaš ali moj dedek za nič na svetu ne bi želela biti oblečena tako.
Kamorkoli pogledamo, vidimo glasne, samozavestne ženske, ki prevladajo nad pasivnimi moškimi, ki so potisnjeni v ozadje. Hollywood pojem moškosti zadnja leta interpretira samo na dva načina, oba povsem napačna, celo karikirana.
V zadnjem času je v filmih moški – očetovski lik pogosto tarča šal in satire, saj je neroden, nesposoben in nič ne prispeva k razrešitvi (filmskega) zapleta ali izboljšanju skupnosti.
Na drugi strani pa je njegov antidot, to je neotesan silak, ki izkorišča svojo moč in se iz prave moškosti pravzaprav norčuje.” Ni pa pravega moškega, takega, za katerega bi si želeli, da so mu podobni naši sinovi ali da ga hčerka pripelje domov.
Umaknjeni, pasivni moški
Da bi moški bili sposobni biti pravi moški in biti bitke, ki jih čakajo, morajo najprej opraviti z bitko v sebi. Namesto tega pa družba in zabavna industrija že od malega fante potiska v različne odvisnosti: alkohol, pornografijo, videoigrice, droge.
Tako dobimo pasivne, umaknjene moške, ki niso več sposobni biti pravih bitk. Pa vendar potrebujemo moške, ki vzgajajo svoje otroke prav, ki branijo svoje družine in skrbijo zanje, ki služijo v družbi in Cerkvi.
Točno takih moških pa v Hollywoodu skoraj ni več najti, saj jih ne upodabljajo več. Tako fantki nimajo več herojev in likov, ki bi jih navduševali. Tradicionalna moškost je namreč označena kot toksična.
Dr. Perko: “Ko vertikale ni več, vse postane relativno”
Konstrukt “toksična moškost”, o katerem zadnje časa zelo pogosto teče beseda, tako služi izrinjanju moškega iz družine, družbe in skupnosti. Posledica tega pa je zagotovo nered, na kar je v intervjuju za Aleteio že pred nekaj leti opozoril dr. Andrej Perko:
“Naša družba doživlja moralno-kulturno revolucijo, kar se dogaja na ravni družine, ki jo je treba izriniti, uničiti prek tega, da se umakne moške. Moškost kot biološka značilnost izginja, znanost opaža, da že pri moških fetusih ne pride do maskulinizacije možganov. Nadalje se uničuje družbo v smislu vrednot in tradicije. Ko iz družine umaknemo očete, se otroci, predvsem fantje, ne morejo več razviti v normalne osebnosti.”
Perko je poudaril: “Oče pa mora otroka usmerjati, mu postavljati meje, ga pripraviti na svet, ki je težak, zahteven in krut. Oče mora v hiši narediti red. Na nek način se mora otrok očeta malo bati, oče mora predstavljati neko avtoriteto. To je vertikala v vzgoji. Če tega ni, je ‘Bog izrinjen iz nebes’, in ko se to zgodi, vse postane relativno.”
Pomembno je povedati, da si s tem, ko pod pretvezo feminističnih idealov tradicionalne lastnosti moškega in njegovo vlogo v družbi potiskamo na stran, ženske pravzaprav same delamo veliko škodo. Ostanemo same za vse, kar pa nam spet ni všeč.
Prav tako bi nas moralo biti strah družbe, v kateri “vse postaja relativno”, če citiramo dr. Perka. Nekatere stvari pač niso in ne morejo biti relativne in to, da je moški moški (ki je tako tudi videti) in ženska ženska, pač spada v to kategorijo.
