Samostan Sint Catharinadal na Nizozemskem je bil ustanovljen leta 1271. Kljub reformaciji in napoleonski okupaciji, ki nista bili naklonjeni verskemu življenju, so sestre iz reda sv. Norberta ohranile svojo skupnost in lastnino.
Da bi ohranjale samozadostnost, so obdelovale polja in opravljale druga kmetijska opravila. To tradicijo ohranjajo še danes. Spremenil se je le “repertoar” pridelkov in proizvodov.
Zakaj vino?
“Ima svetopisemske konotacije in se nanaša na Jezusa. In odkrito povedano, tudi sestre ga imajo rade,” pravi prednica samostana Marija Magdalena. Sprva so sicer razmišljale o gojenju hmelja, vendar so se nazadnje odločile, da je proizvodnja vina za podobo ženskega samostana bolj primerna. In tako so se leta 2015, predvsem zavoljo pozitivne ekonomske računice samostana, lotile dela.
Bela, peneča in rosé
Steklenica belega Norbertusa, ki nosi ime po ustanovitelju reda, ali rožnatega Ricwereja, poimenovanega po prvi sestri iz reda sv. Norberta, stane 14 evrov in pol. Prodajajo tudi Augustinus, chardonnay, zorjen v lesenih sodih, poimenovan po cerkvenem očetu, in še številne druge.
Vinograd ima površino 7,5 hektara, kar ustreza velikosti približno desetih nogometnih igrišč, in ga trenutno še širijo. V povprečju sestre na leto pridelajo 40.000 steklenic vina.
Preveč vina …
Lanskoletno ugodno vreme je sestre postavilo v precej nelagoden položaj. Letina je bila namreč tako bogata, da so proizvedle kar 64.000 steklenic vina, ki jih nato niso mogle prodati.
Ni prvič, da so redovnice obtičale s presežki. Leta 2020 je zaradi pandemije nizozemska letalska družba KLM preklicala naročilo 20.000 steklenic. Tedaj je sestram na pomoč priskočila lokalna organizacija Breda Maakt Mij Blij, ki pomaga lokalnim kmetom in drugim proizvajalcem pri prodaji izdelkov.
“To je velik izziv,” pravi tiskovni predstavnik organizacije Thibaud van der Steen. “Lansko leto je bilo preprosto prevroče in sončno. Sliši se dobro, vendar imajo sestre zdaj za prodajo 64.000 steklenic vina.” Sestre po drugi strani vidijo povečanje zalog vina kot Božji dar. “Če ga bomo uspele prodati, bo to olajšalo naše finančne skrbi,” pravi sestra Marija Magdalena.
V samostanu v Oosterhoutu živi 10 sester, pri oskrbi vinograda pa jim pomagajo okoliški prebivalci, drugi sodelavci in prostovoljci. K dejavnostim v vinogradu lahko pristopi prav vsak.
Številne dejavnosti
Samostan med trtami rojeva tako materialne kot duhovne sadove. V duhu svetopisemskega Gospodovega vinograda lahko obiščete njihovo Hišo znanosti in navdiha, kamor sestre vabijo vse tiste, ki iščejo refleksijo in osebni razvoj ali pa preprosto samostanski mir.
Skupaj s poslovnimi partnerji sestre razvijajo tudi različne izobraževalne programe, kot so duhovnost in vodenje, meniška pravila Avguština Hiponskega ali Benedikta Nursijskega, ideje Frančiška Asiškega, branje mističnih besedil, meditacija, razmišljanje o poklicanosti in poklicu ali preprečevanje stresa in izgorelosti.
Lepo obnovljene samostanske stavbe imajo status arhitekturne dediščine in izžarevajo mir, preprostost in lepoto. To je izjemno navdihujoče okolje, v katerem se lahko srečate z Bogom, z drugimi in s samim seboj.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedlain priredila Veronika Snoj.
