Spraviti se z Bogom, s seboj in z drugimi je poslanstvo frančiškanske kongregacije Božjega usmiljenja v Marshfieldu, ki leži v ameriški zvezni državi Wisconsin. Zato redovnice organizirajo čas molitve in duhovnih vaj ter terapije s konji za otroke in odrasle, ki trpijo zaradi travm. Izviren pristop, ki je videti zelo uspešen.
Zamisel je razvila sestra Mary Veronica Fitch, 59-letna ameriška redovnica. Preden je postala redovnica, je delala kot učiteljica jahanja in dreserka konj, vodila je konjušnico na kmetiji svojih staršev.
Vse od osnovne šole se je želela posvetiti Bogu, vendar je željo potisnila na stranski tir, da se ji ne bi bilo treba odpovedati drugi strasti: jahanju.
“Bili so celo trenutki, ko sem podvomila v redovniško poklicanost, saj sem lahko z delom učiteljice jahanja številne ljudi privedla nazaj k Bogu,” sestra Mary Veronica Fitch pričuje za Aleteio.
Delala je z ljudmi, ki so se vračali v katoliško vero po splavu, razhodih in ločitvah. “Pri delu z ljudmi in konji sem preprosto želela živeti po evangeliju in videla sem, kako bogate sadove to prinaša.”
Terapija s konji je način prinašanja Božje ljubezni
Pri 25 letih se je naposled odločila, da pusti vse in gre v samostan. Zdelo se ji je, da se bo morala odpovedati veliki strasti do konjev. Ni še vedela, da Bog zanjo pripravlja veliko presenečenje.
Leta 2016 je prejela dovoljenje predstojnic iz Rima za ustanovitev nove skupnosti v Wisconsinu, namenjene terapijam s konji in s tem oznanjevanju Božje ljubezni.
“Bog me je vedno učil po živalih, še vedno me spreobrača in ozdravlja po živalih,” pravi sestra Mary. Zato je vedela, da bi koristilo tudi drugim ljudem, ki so prestali težke preizkušnje; če je namreč Bog ozdravil njo, lahko ozdravi tudi nešteto drugih.
V skupnosti je začela svoje jahalne veščine usmerjati v korist drugih, da bi premagali depresijo, fobijo, zmogli izraziti svoja čustva, najti notranji mir in se približati Bogu. Dokazano je, da konji zelo pozitivno vplivajo na psihološko, čustveno in telesno plat.
Prinašajo globok občutek svobode in notranjega miru, pomirjevalno in tolažilno učinkujejo na človekovo duševno in telesno zdravje. “Živali zdravijo, kmetija zdravi, otroci izkusijo igro, veselje, svobodo,” pojasnjuje in še doda: “Žival lahko seže do srca, kamor človek ne more. Živali so občutljive za čustva in so v veliko pomoč pri terapijah.”
Konji poimenovani po svetnikih
Udeleženci s kmečkega dvorišča večinoma odidejo pomirjeni in okrepljeni. Redovnicam pričujejo, kako varne in ljubljene se počutijo na kmetiji. “To nam zelo veliko pomeni!” Med terapijami se otroci navežejo na konje. Ti imajo zelo krščanska imena, kot na primer kobila Marjeta Marija (po svetnici Marjeti Mariji Alakok) ali konj Ignacij (po svetniku Lojolskem).
“Odločili smo se, da Marjete Marije ne bi obdržali, ker se ne razume dobro z drugimi konji. Ampak ker ‘kamen, ki so ga zidarji zavrgli, postane vogelni kamen’, je postala eden najboljših konj za otroke, za nas pa glavna zvezda.”
Pri Ignaciju so sestre hitro zaznale neverjetno sposobnost zdravljenja oseb, ki so bile z njim na terapiji. Osebe so se nanj globoko navezale, otroci sami povedo, da jim je spremenil življenje.
Sestra Mary Veronica pravi: “Božje usmiljenje lahko oznanjamo z besedami, toda če ga ne oznanjamo tudi s svojimi dejanji, ljudje ne dobijo pravega sporočila o Božjem usmiljenju.”
Usmiljenje je pot k miru: miru v naših srcih, miru v naših družinah, miru v svetu in miru z Bogom. “Vsak je vreden Usmiljenja. Usmiljenje ni zgolj vprašanje odpuščanja. Usmiljenje so tudi obilni blagoslovi in neizmerna ljubezen do vsakega. Bog nas tako ljubi.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.
