Ali ni Jezus rekel: “Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo” (Mt 5,4)? Ta obljuba daje tistim, ki so izgubili ljubljeno osebo, pravico do upanja. Upajo lahko na novo srečanje z Bogom, upajo lahko, da bo Kristus zaživel in napolnil njihova srca, upajo, da bodo živeli v občestvu s svojimi pokojnimi ljubljenimi, upajo, da bodo našli nov smisel in namen …
Drugi vatikanski cerkveni zbor v dokumentu z naslovom Gaudium et spes (Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu) ugotavlja, da je vdovstvo del poklicanosti v zakon:
Vdovstvo, ki je pogumno sprejeto kot nadaljevanje zakonske poklicanosti, bi morali spoštovati vsi (8).
Obstaja veliko različnih poti, ki lahko vodijo k veselju in tolažbi za tiste, ki ostanejo v tem življenju po izgubi zakonca ali druge ljubljene osebe.
Spodnjo molitev lahko izgovarja ovdovela oseba, ko se počuti osamljeno in potrebuje srečanje z vstalim Jezusom:
Gospod Jezus,
Ti poznaš žalost in bolečino, ki sem jo pretrpela, ko je moj soprog odšel v Očetovo hišo.
Prosim te, nakloni mi podporo in tolažbo, ki ju danes tako zelo potrebujem.
Napolni mojo osamljenost z veseljem in upanjem ter pomiri moje strahove v zvezi s prihodnostjo.
Kot Devici Mariji, ki je po Jožefovi smrti ostala vdova,
ohrani moje srce čisto in mi daj jasen uvid v Božji načrt zame.
Če zame ni dobro, da sem sama (glej 1 Mz 2,18),
mi podeli milost, da znova najdem tiste, ki bodo moji pomočniki tu na zemlji,
medtem ko bom živela v občestvu s svojim pokojnim zakoncem v upanju, da se bova znova združila v večnosti.
Ti, ki si bil usmiljen do vdove iz Naima (Lk 7,11-16),
usmili se me in posreduj pri Bogu Očetu,
da bo v mojem ranjenem srcu znova vzklilo veselje.
Amen.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
