“Sredi hercegovskega krša, kamna, krp zemlje in krotkih krošenj dreves je vstal kip, ki kipi v nebo in je kot krona vsemu: krik človekove molitve in križ božje odrešitve,” je o njem zapisal Tone Pavček.
Vsak, ki je v zadnjih 25 letih obiskal Medžugorje, je zagotovo postal tudi pri šestmetrskem kipu Vstalega Kristusa, ki mu iz desnega kolena že od leta 2001 kaplja prozorna tekočina. Približno ena kaplja na minuto.
Delo slovenskega umetnika
Bronasti kip je delo slovenskega umetnika Andreja Ajdiča, ki o Kristusovih solzah pravi: “Tudi sam sem presenečen in nimam razlage, da se je to zgodilo prav mojemu kipu. Kip je ulit v bron in zaradi statičnosti do pasu zalit z armiranim betonom in železjem, ki gre dva metra v zemljo, in z ozemljitvijo za strelovod. Nobenega vodovoda ni tam.”
Umetnik je kip v velikosti 6 x 4 metre postavil na svoji pristavi na Rečici ob Savinji. Pomanjšano skulpturo, ulito v srebro, je podaril papežu Janezu Pavlu II. ob prvem obisku Slovenije. Ob prigovarjanju prijateljev pa jo je poustvaril in podaril Medžugorju kot dar Slovenije svetemu kraju v Hercegovini. Podobnega je kipar postavil tudi v dolenjskem kraju Brusnice. In samo iz medžugorskega Vstalega kaplja tekočina.
Umetnik je želel, da bi kip postavili v bližino cerkve ali na trg in je bil sprva razočaran, da je lociran na poti na lokalno pokopališče. Češ, da vernikom ne bo dovolj dostopen. A se je zgodilo ravno nasprotno. Romarji od ranega jutra do pozne noči stojijo v koloni, da bi ujeli kapljico z Jezusa ali jo popivnali z robčkom in nesli svojim dragim.
Primerjajo ga s torinskim prtom
Kako pa je prišel na idejo, da bi združil križ in vstajajočega Kristusa?
Povsem nehote. Med delom mu je v modelirno pasto padlo razpelo. Hitro ga je vzel iz modelirne paste in opazil, da je v njej ostal odtis Jezusa.
Kipar je povedal, da je v 2000 letih prvi, ki je “v likovnem kiparskem smislu prikazal vstajenje, saj so Kristusa le bičali ali ga pribijali na križ”.
Frančiškan Josip Marcelić v svoji študiji kip Vstalega primerja s torinskim prtom, Ajdič pa pravi, da je “primerjava s torinskim prtom v tem, da je v prtu odtis Kristusovega telesa, skulptura pa predstavlja vstalega Kristusa, ki je zapustil svoj odtis v križu, ko je šel v nebesa”.
“Brez dvoma pa lahko trdimo, da je ostala na Zemlji njegova prisotnost, so ostali njegovi odtisi. Zadnji odtis pa je zapustil na križu in to me je vodilo, da sem kiparsko upodobil njegov odtis, ki je nedvomno človeški, in tako je njegova podoba prepuščena vsakomur, da si v svoji domišljiji pričara podobo in tako ustvari skulpturo sam zase.”
Čutim, da se me je v tem primeru dotaknila nevidna roka, nekakšna intuicija notranjega videnja.
Jezus je oblečen v časopis
Avtor je znan tudi po tem, da je časopis prvi vlil v bron. Tudi pri kipu vstalega je tako. Jezusova ledja in svetniški sij so oviti s časopisom, na katerem se z večjimi in manjšimi črkami ponavljajo besede Resurrexi at adhuc tecum sum, alleluja. Ps 138. Besedilo v slovenskem prevodu pomeni Vstal sem, vedno bom z vami, aleluja in ga najdemo kot uvodno pesem gregorijanskega korala za velikonočni čas.
Od kod neznana tekočina?
Profesor Giulio Fanti, učitelj toplotnih in mehanskih meritev z Univerze v Padovi (Italija), je opazoval in proučil ta primer. Pravi, da je “tekočina, ki izhaja iz skulpture, 99 odstotkov vode in vsebuje sledove kalcija, bakra, železa, kalija, magnezija, natrija, žvepla in cinka.
Približno polovica skulpture je v notranjosti votla, in ker se na bronu pojavljajo različne mikro razpoke, je smiselno domnevati, da je kapljanje posledica kondenzacije, povezane z izmenjavo zraka. Toda pojav očitno predstavlja tudi zelo edinstvene elemente, saj po izračunih iz kipa izteče liter vode na dan, kar je približno 33-krat večja količina, kot bi jo lahko pričakovali pri običajni kondenzaciji. Nerazložljivo, tudi če upoštevamo 100-odstotno vlažnost zraka.
Poleg tega je bilo ugotovljeno, da nekaj kapljic te tekočine, ki jih pustimo, da se posušijo na stekelcu, pokaže posebno kristalizacijo, ki se zelo razlikuje od tiste, ki jo dobimo iz običajne vode.”
Domačini vodičipravijo, da so znanstveniki tekočino preverjali in ugotovili, da ima enako sestavo kot človeške solze. Na spletu smo iskali preverljiv vir, a nam v iskalnik še ni uspelo vpisati zmagovalne kombinacije.
Pavček pravi tudi: “Kristus, prepasan s časopisom – z minljivostjo okrog ledij, vstaja s križa, simbola zemeljskega trpljenja: roke so iztegnjene, kot so bile še pravkar pribite na križu, hkrati pa so že razširjene v poveličanje in v objem ljudem: vstali Kristus je s svojo smrtjo odrešil svet.
Vstajenje poveličuje to odrešitev: silhueta Kristusa, ki ostaja na križu, govori o večni božji prisotnosti na zemlji.”
