Težko je preseči rekord peš romanja 23-letnega Poljaka in brivca Jakuba Karłowicza, ki je 24. februarja prispel do svetišča v Fatimi: 221 dni, 5600 kilometrov, 10 držav.
Jakub je svoje romanje, ki ga opravlja z namenom za mir, daroval Mariji. Njegovi poti na njegovi strani na Facebooku sledi na tisoče ljudi!
Pod Božjim varstvom
Romanje je Jakub začel 17. julija 2022. S seboj ni vzel hrane ali oblačil, prav tako ne denarja ali bančne kartice. Svoje romanje je daroval Mariji, obrnil pa se je tudi k Janezu Bosku. Blizu mu je namreč njegovo geslo, da “žalosten svetnik ni svetnik”.
Na svoji poti se je prepustil Božjemu varstvu in ga ni skrbelo, kaj bo jedel ali kje bo spal. V 221 dneh romanja ni bil nikoli lačen, prav tako ni prišlo do situacij, zaradi katerih bi se moral vrniti domov. Nasprotno, vsak dan, v vsaki državi, ki jo je obiskal, je doživljal neizmerno, nesebično prijaznost, gostoljubje in pomoč.
Sam se rad spominja dneva, ko se je na francoskem podeželju ob njem nenadoma ustavil drag BMW, iz katerega so izstopili zamaskirani moški in odprli prtljažnik. Izkazalo se je, da imajo tam veliko torbo s hrano, s katero je bil Jakub preskrbljen cele tri dni.
Ljudje so dobri
Ves čas romanja je bil deležen gostoljubja župnij, samostanov, pa tudi ljudi, ki so ga vabili k sebi domov, mu dovolili uporabo pralnega stroja, ga hranili in ga pospremili v trgovine, da bi si lahko kupil nova oblačila, ki jih je potreboval za na pot.
Ljudje so z njim delili ne le svoj dom in hrano, podprli so ga tudi finančno. Včasih je kaj zaslužil s svojimi veščinami brivca. Opremo, potrebno za delo, Jakub nosi s seboj.
Jakubu je najbolj pomembno, da se lahko v vsakem romarskem dnevu udeleži svete maše in adoracije. Rožni venec oziroma, kot mu sam pravi, “najučinkovitejše orožje na svetu”, ga spremlja nenehno. Vsak premagan kilometer pomeni še eno izrečeno zdravo Marijo za mir na svetu, bližnjih in tistih, ki jih je srečal na svojem romanju.
Sam v svojih objavah rad poudarja, da so ljudje po naravi dobri. Včasih so izgubljeni, a so dobri in želijo dobro, ne slabo.
Pot iz Poljske v Fatimo
Njegova pot ga je iz Poljske sprva peljala preko Slovaške, Madžarske in Bosne v Medžugorje, kamor je prispel 12. septembra, na dan Marijinega imena. Od tam je prečkal Hrvaško, Slovenijo in se odpravil proti Benetkam.
Italijo je premagal precej hitro, naredil je le ovinek do Torina, saj si ni mogel kaj, da ne bi obiskal mesta Janeza Boska.
Iz Torina se je odpravil proti severu in se podal čez Alpe. Ko je prispel v Francijo, se je odpravil po azimutu proti meji s Španijo, kjer je ob izkušnji španskega gostoljubja končno dosegel Portugalsko. Vsak dan je prehodil od 30 do 50 kilometrov.
In zdaj?
“Če bo to Božja volja, bom domov šel peš,” pravi. Na poti želi obiskati še druga marijanska svetišča in kraje, povezane s svetniki.
“Bistvo tega romanja ni zgolj premagovanje kilometrov. Do sedaj se mi sploh ni mudilo. Na prvem mestu je doživljanje Božjega varstva, pa tudi ljudi, ki mi jih Bog postavi na pot. Bog lahko izkoristi vsakogar, ne glede na to, kakšen grešnik je, kakšno preteklost ima, izobrazbo ali službo. Ave Maria!” piše Jakub in se zahvaljuje vsem, ki ga podpirajo z molitvijo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla inpriredila Veronika Snoj.
