10 koristi, ki jih prinaša dobra samopodoba

Ko nam Sveto pismo pravi, naj ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe, predpostavlja, da je ljubezen do nas samih bistvena za našo naravo.

Na žalost se pogosto ne znamo imeti radi na pravi način. V dobi družbenih omrežij je zato še toliko bolj pomembno, da se poznamo in se naučimo imeti radi na skromen, dostojanstven in prijazen način.

Preberite še:Test, ki vam lahko pomaga izboljšati samopodobo

Dobra samopodoba je nujna za telesno in duševno zdravje. Pokojni ameriški psihoterapevt Nathaniel Branden je bil pobudnik gibanja v psihologiji in avtor knjig, ki so še danes obvezno čtivo za vsakogar, ki se želi poglobiti v to temo.

Pred približno 15 leti sem imela z njim zelo zanimiv pogovor. To so bila leta, ko me je v želji po osebnostni rasti Bog popeljal na neverjetno področje psihoterapije. Na podlagi njegovega mnenja, pa tudi lastnih izkušenj, zapisujem nekaj koristi, ki so jih občutili tisti, ki jim je uspelo izboljšati svojo samopodobo:

Preberite še:3 znaki, s katerimi lahko prepoznate svojo slabo telesno samopodobo

• Večje sprejemanje sebe in drugih.
• Jasnejše ideje o tem, kaj si želimo v življenju.
• Manj stresa pri udeležbi na sestankih ali spoznavanju novih ljudi.
• Izboljšanje vizije o življenju. Optimizem postane del razmišljanja, kot tudi pozitiven pogled na življenje.
• Oseba ima boljši nadzor nad stvarmi, večjo neodvisnost.
• Bolje poslušamo druge.
• Imamo boljši odnos z ogledalom. Ne trpinči več same sebe.
• Upamo si pokazati svoj pravi jaz, vedno uporabljamo zdrav razum.
• Ne bojimo se izražati svojih čustev z iskrenostjo, skrbnostjo in svobodo.
• Neprijetnega občutka ob zavedanju uspeha in sreče drugih ni več.

Nekateri občutki, ki živijo predvsem v naših glavah in mislih, so zelo škodljivi za našo samopodobo. O občutkih govorim zato, ker to niso značajske lastnosti človeka. Kljub temu pa slabijo njegov značaj.

Preberite še:5 korakov do boljše samopodobe

Ti občutki so del posameznikove osebne izkušnje, ki lahko, če se ji ne posvetimo, na koncu postane nesocialna in žalostna.

Ti občutki so:

• Negotovost.
• Potreba po odobritvi.
• Kompleksi.
• Strah pred ljudmi.
• Strah pred neuspehom.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla inpriredila Veronika Snoj.

Preberite še:Po izgubi očeta z mamo in sestro še naprej vodijo turizem: “Skupaj smo stkale zelo trdno vez”

Preberite še:Kaj sem vprašal profesorja, ki sem ga srečal po 20 letih?

Preberite še:Kako je otrok rešil najin zakon