Zmotno je, da za uresničitev naših sanj potrebujemo samo voljo do življenja. Ta mit nato odmeva v spovednici, ko se kesamo, da se “nismo dovolj potrudili”.
Če verjamemo samo v moč volje, verjamemo tudi, da lahko prevzamemo poljubno število odgovornosti in se neutrudno zaposlimo z različnimi nalogami. Vse to seveda na račun spanca.
Prepričanje, da lahko brez spanja opravimo poljubno število stvari, je videti, kot da verjamemo v lastno vsemogočnost in ignoriramo dejstvo, da smo omejeni s kakršnimi koli biološkimi zakoni.
Odrasli radi verjamemo, da lahko obvladamo svojo utrujenost in pomanjkanje spanja. Toda tako kot ne moremo zadržati mehurja ali pa na hitro ozdraveti po gripi, naše telo zahteva tudi spanje in počitek. Dobro spočiti smo lahko le tedaj, ko izboljšamo kakovost spanca.
Polnjenje baterij
Spanje je kot polnjenje baterij za možgane in živčni sistem. Tako kot prenosnik ali telefon, ki ne more delovati z izpraznjeno baterijo, tudi naš živčni sistem ne bo mogel dobro delovati, če redno zmanjšujemo čas spanja.
Ob pomanjkanju spanja naše telo preklopi na “način preživetja”. Situacijo začnemo reševati s kavo, nestrpnim odštevanjem ur do konca službe, brskanjem po Facebooku ali novicah. V takih trenutkih nam manjka kreativnosti in entuziazma.
Kako naprej?
V neprespanem telesu se metabolizem upočasni in nastajajo nevrotransmiterji, ki dodatno povečujejo apetit. Za energijo zato začnemo pretirano posegati po hrani, ki le še poveča našo izčrpanost.
Pomanjkanje spanja zmanjšuje odpornost na stres, v bližnjih odnosih pa se kaže kot razdražljivost in živčnost. Vsak starš dobro ve, koliko se zmanjša njegova potrpežljivost z otroki, sposobnost poslušanja ali celo opažanja njihovih potreb. Za otroke pa neprespani noči starš postane nedosegljiva oseba, na katero ni mogoče računati. Ko smo v načinu preživetja, ne moremo pričakovati, da bodo naši odnosi zacveteli.
Meje in spanje: kaj imajo skupnega?
Študije, ki so jih izvedli v ZDA, so pokazale, da so imeli zaspani vozniki na cesti slabše reflekse kot ljudje po pitju alkohola (17 ur brez spanca vpliva na našo vožnjo tako kot pol promila alkohola v krvi).
Če želi kdo izpostaviti, da katera od pomembnih zgodovinskih oseb ni spala … Ne vemo, kaj vse bi lahko še naredila, če bi dovolj spala!
Telo nam sporoča, koliko v resnici zmoremo. Če torej v svojem življenju iščemo to, čemur pravimo Božja volja, nam bo usmerjanje pozornosti na telo gotovo pomagalo to odkriti. Če odštejemo osem ur za spanje in dodamo uro in pol za predah in počitek (tudi za druženje z najdražjimi), ostane preostanek za delo in ostale obveznosti.
Spanje ni dodatek
V naših življenjih se bodo zgodile velike spremembe. A le takrat, ko poskrbimo za spanje in si okoli njega uredimo urnik (in ne obratno). Lahko se izkaže, da bo večer zahteval reorganizacijo. Vzeti si morate čas za pomiritev in sprostitev.
Da bo večer miren, moramo reogarnizirati tudi preostanek dneva. Morda bomo pri tem tudi odkrili, koliko stvarem in ljudem bomo morali reči ne. Takrat bomo postali tudi bolj odločni in občutili, da imamo v življenju izbiro.
In kar je najpomembnejše: pogosteje bomo opazili nasmeh na obrazu, ki bo posledica dejstva, da se, namesto da se imamo za tovorno žival, ki jo lahko po mili volji izkoriščajo, začnemo bolj ceniti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla inpriredila Veronika Snoj.
